Veliko ljudi verjame, da je samskost najboljši recept za srečo. Predanost družini in služenje drugim vidijo kot breme, ki zlasti ženskam preprečuje, da bi se v polnosti uresničile
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
V zadnjem času se v medijih pojavlja veliko člankov, ki zagovarjajo mnenje, da bomo srečo najlažje dosegli, če ostanemo samski. Prevladujoči argument za to je, da lahko čas in denar posvetimo svojim potrebam in delamo tisto, kar si resnično želimo. Družinsko življenje je prikazano kot motnja, ki ljudem preprečuje, da bi bili srečni, še posebno naj bi to veljalo za ženske, ker “zanemarijo temeljne vidike, ki so potrebni za samouresničitev”.
Preberite še:
Je samskost dokaz, da je z mano nekaj narobe?
Marsikje lahko preberemo, za kakšno zanemarjanje gre: “Pomanjkanje skrbi za telo in dobro fizično počutje; prehrana; teža in zunanji videz; užitek; čas za delo, hobi, počitek in čustveno dobro počutje.”
Za dobro čustveno vez je gotovo pomembno, da imamo določeno “zdravo samozavest in samopodobo”, ki se gradi tudi na zgoraj navedenih vidikih. Kljub vsemu ta temelji predvsem na zavedanju, da smo ljubljeni in da ljubimo. Če k temu dodamo še odtenek: da vemo, da nas nekdo brezpogojno ljubi.
Preberite še:
Naveličani samskosti? Tu je seznam “ukrepov”
Ljubezen proti sebičnosti
Vsi imamo potrebo, da ljubimo in smo ljubljeni in težko je razumeti, kako naj bi samskost in ograjenost od vsakršne čustvene vezi in odnosov prispevala k dobremu čustvenemu počutju (tako pri ženskah kot moških). Bolj se zdi, da gre za zagovor sebičnosti, da bi se izognili velikodušnosti, ki predpostavlja, da se prilagodimo življenju z drugo osebo ali osebami. Takšna trditev verjetno izvira iz obrambe pred odnosi, ki se že vnaprej določajo kot odnos prevlade, boja in moči, ne pa predanosti in podarjanja.
Naj pojasnimo. Mogoče je, da v čustveni zvezi ena polovica iskreno reče, da ji ta zveza preprečuje, da bi bila srečna. V takšnem primeru moramo pogledati, kako par živi svoj odnos. Če gre resnično za ljubezensko zvezo, potem eden ne sme izkoriščati drugega, zlorabljati njegove velikodušnosti, mu nalagati obveznosti, namesto da bi jih z drugim delil. Če ljubezenski odnos razumemo na ta način, potem je resnično bolje ostati samski.
Preberite še:
Frustracije samskega življenja
Biti srečen v podarjanju
Nekaj popolnoma drugega je, če odnos temelji na ljubezni. Ljubezen namreč vedno išče dobro drugega. Ampak tega ne vidim v tipu odnosa, o katerem tukaj govorimo.
Tu imamo še dodaten problem: v naši družbi zastonjsko služenje drugim ni prav dobro sprejeto. In že vnaprej dvomimo, da bi v podarjanju in služenju drugim iz ljubezni lahko našli kaj sreče. Še zlasti, ker oseben uspeh običajno merimo po poklicni uspešnosti in gmotnem položaju. Ne znamo ne videti ne razumeti zadovoljstva osebe, ki izbere preprosto življenje, ki je na videz brez sijaja in se posveča osrečevanju ljudi okrog nje. V teh majhnih dejanjih služenja je ljubezen. Služiti drugim je znamenje zrele ljubezni, ki išče dobro za druge, za ljubljene osebe.
Nevredna opravila
A ko govorimo o služenju drugim, je velik del tega prav v gospodinjskih opravilih. Kot pravi Lucía Martínez Alcalde, je treba “takoj na začetku razmerja odpraviti dve miselnosti: to, da obstajajo nevredna ali manjvredna opravila ter da je treba vse deliti 50 : 50.”
Ker kakšna dela še vedno prevečkrat dojemamo kot nevredna, se jim radi izognemo ali jih prepustimo drugim, kar nas lahko vodi v razmišljanje in sklepe iz navedenega članka. Če se nam v odnosu dogaja nekaj takšnega, je dobro, da skušamo nekaj spremeniti.
Preberite še:
Pogoste laži, ki si jih dopovedujejo samski
Da bi naš odnos dejansko temeljil na ljubezni, se lahko vprašamo, če moramo spremeniti svoj pogled nanj. Premislimo, kako dojemamo dejanja služenja in ali moramo pri tem kaj popraviti.
So to obveznosti, ki jih opravljamo zato, ker smo poročeni ali ker smo se jih naučili od staršev? Bi nanje lahko gledali drugače, kot izraz ljubezni do oseb, ki jim pripravim kosilo, zlikam srajco, izpolnim takšne in drugačne birokratske obrazce?
Sem dejanja služenja dojemal kot nevreden, se jim raje izognem? Ali jih je drugi morda svobodno sprejel in sem se navadil na to velikodušnost in ga ne varujem, kot bi moral (mu ne nudim počitka, ga ne pohvalim, ne sprejemam soodgovornosti)?
Če je osnova našega odnosa ljubezen, potem moramo paziti, da je drugemu in drugim dobro. Naučimo se biti hvaležni za vsa majhna dejanja velikodušnosti in nežnosti ter začutimo zadovoljstvo ob skrbi za vse, ki jih imamo radi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Zavisten človek nima le slabega dneva, ima slaba leta”
Preberite še:
Ko smo v skušnjavi, da bi grešili, upoštevajmo nasvet sv. Frančiška Saleškega
Preberite še:
Redovnica, ki je na pragu 117. rojstnega dne premagala covid