“Mame, zadovoljne s svojim telesom, so hčeram najboljši zgled,” je prepričana terapevtka Sara Jerebic
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Dejstvo je, da smo danes bombardirani od vsepovsod. Le odprimo revijo za ženske, sprehodimo se po ulicah mimo oglasnih panojev ali kliknimo na splet. Povsod sama popolnost – telesna, površinska. Če hočemo ali pa ne, si naši možgani slikajo podobe retuširanih lutkastih Maj, Klavdij, Kristin …
Skok k lepotnemu kirurgu in vse bo v redu. Pa je res tako? O tem smo povprašali specialistko zakonske in družinske terapije ter doktorico znanosti s področja zakonske in družinske terapije Saro Jerebic.
Preberite še:
Kdaj reči “dovolj je”?
Mnoga osnovnošolska in srednješolska dekleta se za šolo urejujejo tudi po dve uri. Kot da odhajajo na lepotno tekmovanje, ne pa k učni uri. Kaj porečete na to?
Ne smemo prezreti dejstva, da so mladostniki danes vsepovsod izpostavljeni pritiskom glede zunanjega videza. Internet, TV, revije, povsod so bombardirani s podobami lepotnih idealov in nasveti, kako se jim čim bolj približati. Večina mladostnikov ima profile na več družbenih omrežjih, kjer dnevno preživijo več ur in kjer vrstniki redno komentirajo njihov videz. Od tega kakšne povratne informacije dobijo – pozitivne ali negativne, pa je odvisna tudi njihova samozavest.
Skratka, ni jim lahko. Njihovo hrepenenje po sprejetosti je naravno, vendar pa pretirano posvečanje zunanjemu izgledu ne prinaša trajnega notranjega zadovoljstva.
Dekleta znajo biti glede zunanjega izgleda zelo kruta druga do druge, kajne?
Res je, zdi se, kot da se je na družbenih omrežjih empatija izgubila. Neredko napišejo komentar na prvo žogo, ne da bi premislili in se vživeli v osebo, ki bo žaljivi komentar o svojem videzu na drugi strani prebrala. Govorimo o obliki medvrstniškega nasilja s številnimi škodljivimi posledicami. Če so v preteklosti dekleta tovrstno nasilje doživljala v šoli in so se doma počutila varno, pa danes žal ni več tako. Internet prihaja v domove, nasilje na družbenih omrežjih pa se lahko izvaja 24 ur dnevno.
Preberite še:
Od trpeče najstnice do matere sedmih otrok: “Po njihovi zaslugi sem se prerodila”
Pa tudi starejšim ženskam ne prizanašajo s komentarji …
Zgražanje do starejših pa seveda govori o njihovih lastnih projekcijah – lahko jih je strah, da bodo tudi same nekoč postale takšne. Ko koža izgubi svojo elastičnost, ji gravitacija ne prizanaša. Staranju in smrti ne moremo ubežati, sta del življenja.
Za dobre ocene v šoli starši kupujejo svojim otrokom lepotne posege – povečanje prsi, korekcijo nosu … Kaj s tem najstniku sporočajo?
Nagrada za vložen trud pri šolskem uspehu je že dobra ocena sama. Takšno sporočilo staršev pa je skrb vzbujajoče. Otrok dobi potrditev svojih strahov, da ni dovolj lep oz. dober, takšen kot je, tudi v očeh svojih staršev. Mladostniki se telesno še razvijajo, prav tako se še oblikujeta njihova podoba, identiteta, zaradi česar so lepotni posegi v mladostništvu sporni.
Starši so lahko otrokom največji zgled s sprejemanjem sprememb časa na lastnem telesu. Strokovnjaki so že pred leti začeli opozarjati na škodljive posledice uporabe botoksa na obrazu pri mamah, saj vpliva na mišično funkcijo. Dojenček se od mame uči prepoznavanja in izražanja čustev, botoks pa to komunikacijo med njima zmede.
Preberite še:
Pornografijo dečkom, lepotno industrijo deklicam?
Osnova čustva, kot so jeza, žalost, strah, veselje, so povezana s številnimi mišicami na obrazu, ki sodelujejo pri izraznosti čustev. Otrok tako težje posnema mimiko z maminega obraza in je lahko zmeden glede njenih pričakovanj in sporočil. Vbrizgani toksin, z željo po gladkem obrazu, pušča številna odprta vprašanja glede sposobnosti čustvenega povezovanja med mamo in otrokom in sposobnostjo vživljanja v drugega.
Menite, da je želja po popolni lepoti povezana z odsotnimi očeti, ki hčerkam niso dali dovolj priznanja, ali le zahteva družbe?
Kako nekdo doživlja svoje telo, je odvisno od več dejavnikov. Predvsem so pomembni zgodnji odnosi s starši oz. skrbniki. Bolj kot so ti odzivni na potrebe otroka in so mu čustveno na razpolago, boljše se bo otrok počutil v lastnem telesu. Ne gre prezreti kaznovanja, poniževanja, sramotenja oz. odraščanja v disfunkcionalnih družinah, kjer se otrok ne počuti varno, obenem pa doživlja krivdo in sram.
Če v družini starši dajejo poudarek določenemu idealu telesnega videza ali pa so sami nezadovoljni s svojim videzom, težo, se bo to lahko preneslo na otroke. Poleg odnosa, ki ga imajo starši do samih sebe, je pomemben tudi odnos med njima. Če je ta prežet z nenehnimi konflikti, bo to lahko pustilo posledice na otrokovem doživljanju lastnega telesa.
Preberite še:
“Bolezen te tako posrka vase, da anoreksija postane tvoja najboljša prijateljica”
Potem so tukaj še družbena omrežja. Raziskave so pokazale povezanost med rabo družbenih omrežij in željo po lepotnih posegih pri mladostnicah in ženskah. Pogosta uporaba Instagrama je bila na primer pozitivno povezana z nezadovoljstvom s telesom, nizko samozavestjo in željo po vitkosti. Oglaševanje estetskih posegov in raznih nasvetov, kako se približati lepotnim idealom, pa dodajo še piko na i.
Sodobne ženske stremijo k temu, da bi bile fizično videti enako (veliko oprsje, prifrknjen nosek, ozek pas, polne ustnice ipd.). Zakaj si ženske ne želimo ohraniti svojih posebnosti?
Če je otrok varno navezan, bo imel dobre občutke o sebi, nasprotno pa, ko ni varno navezan, bo lahko sebe videl kot slabšega od drugih in si to razlagal z zunanjo podobo. Če otroka ves čas primerjajo z drugimi, se bo lahko pozneje tudi sam primerjal – po zunanjosti v smislu: drugi so boljši; če se hočem počutiti boljši, jim moram postati podoben.
Če otrok odrašča v disfunkcionalni družini, kjer je prisotno nasilje ali pa različne oblike zasvojenosti, bo otrok prežet s sramom. Tega bo lahko, če rečem v navednicah, pozunanjil in skrbel za popoln videz, s katerim bo želel prikriti počutje, ki je daleč od popolnega.
Ni pa nikoli prepozno za osebnostno rast, brušenje v odnosih, kjer posameznik pridobiva pozitivne izkušnje in se polagoma prične doživljati kot dobrega, vrednega, zaželenega, kjer ne bo več fokus samo na zunanji podobi.
Preberite še:
Najina najstnica se sooča s tesnobo. Kako ji pomagati?
Ženske, med njimi tudi kristjanke, povedo: na poseg želim, da bom lepa za moža ali tako bom samozavestnejša. Od kod te zamisli?
Karkoli ženska naredi, naredi predvsem zaradi sebe. Če želi biti s pomočjo posega lepa za moža, se zadaj lahko skriva strah pred zapuščenostjo. Seveda poseg sam po sebi tega strahu ne bo odpravil. Pomemben je pogovor, kjer lahko ranljivo spregovori o tem, kar čuti in doživlja.
Ima Sveto pismo kak odgovor?
Apostol Pavel veliko govori o telesu. V njegovem prvem pismu Tesaloničanom lahko preberemo: “Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In v kar je vašega, duh, duša in telo naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus” (1 Tes 5,23). Nismo namreč samo telo, temveč celota duha, duše in telesa. Telo nam je dano, da lahko vzpostavljamo in živimo odnose, saj so vse, kar resnično imamo.
Tudi ljubezen, ki jo vlagamo v odnose, bo ostala. V drugem pismu Korinčanom najdemo zapisano: “Dovolj ti je moja milost, moč se namreč v slabotnosti izpopolnjuje” (2 Kor 12,9a).
Preberite še:
Ali veste, kdo je mlada biblijska “zvezdnica”?
Kako lahko krščanske mame vzgojimo samozavestno hčer, ki bo zadovoljna s seboj in ne bo narcisoidna ter preveč pod vplivom sovrstnic?
Odnosi so ključni. Pomembno je, kakšen stik bo mama vzpostavila s hčerjo. Če se bo hči ob mami počutila slišano in spoštovano in bo mami lahko zaupala, je na dobri poti. Če se bo mama počutila dobro v svojem telesu, bo najboljši zgled za svojo hčer, če se še dobro razume s svojim možem oz. hčerinim očetom, pa je to zmagovalna kombinacija.
Preberite še:
“Zelo težko sem verjela, da bi me imel po vsem tem kdo rad”
Preberite še:
Sporočilo, ki ga morajo slišati vsi najstniki (in starši)
Preberite še:
Ni vse v popolnosti. To so modeli, ki spreminjajo pogled na lepoto