Težave z govorom pri otroku so v porastu. Kako naj se soočimo z njimi?
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
“Petletnik naj bi bil v smislu razvoja govora in jezika že pripravljen, da se kmalu vključi v šolo. A težav z govorom je ogromno in še naraščajo,” pravi logopedinja Petra Kavšek Vrhovec, ki se otrokom s tovrstnimi težavami približuje na domiselne načine.
Začniva pri koreninah. Od mladih nog ste imeli smisel za igranje z otroki, saj ste zelo radi pazili in učili mlajši sestri. Kako naj v času, ko večinoma ždimo v stanovanju in za elektronskimi napravami, učinkovito, kakovostno, didaktično “zamotimo” otroke?
Večina staršev ima v času epidemije omogočeno delo od doma, kar pa ne olajša njihove situacije. Njihov dan večinoma ni strukturiran, obveznosti se držijo druga druge ali pa celo vzporedno, kar zmanjša osredotočenost na posamezne dejavnosti. Šola na daljavo, igra z otroki in služba od doma se prepletajo.
Preberite še:
Štiri mame po tednih šolanja na daljavo: Otroci so izgubili motivacijo
V teh časih staršem svetujem, da si vzamejo vsaj 10-15 minut usmerjenega časa na dan za igro, branje knjig, družabne igre ali pogovor z otrokom. Ta čas je lahko sprostitev tako za starše kot otroke. Tako bodo iz otroka izvabili pozitivna čustva, ustvarjali rutino, kar bo razbremenilo celotno dinamiko družine, hkrati pa spodbujali otrokov govorno-jezikovni razvoj. To je največ, kar mu lahko podarimo.
Kako in koliko zgodnja uporaba elektronskih naprav zavira govorni razvoj?
Elektronske naprave proizvajajo zelo močne vizualne in slušne učinke, ki otroke kar posrkajo vase. Ob aplikacijah oz. igrah na zaslonih kot tudi ob gledanju risank je otrok večinoma tiho, ni mu treba “delati” kaj veliko in je zato “priden”. Nenehno ga stimulirajo barviti zasloni, zanimivi zvoki in animacije, kar je zelo mikavno. Ko pa mu napravo vzamete, je treba poslušati in slediti navodilom, vključiti domišljijo, lastno dejavnost in komunicirati, kar je bistveno težje.
Pri mlajših otrocih, ki pred zasloni preživijo eno uro ali dlje, obstaja resno tveganje za poznejši razvoj govora in večje število težav na področju izražanja in vzdrževanja pozornosti. Zato si želimo, da bi bilo vsaj v predšolskem obdobju tehnologije čim manj. Pogosto opažam, da starši dajejo otrokom telefone zaradi miru. To razumem, ker so izmučeni in si želijo počitek zase, ampak za dolgoročni govorno-jezikovni razvoj otroka to definitivno ni dobro.
Trenutno opažamo, da ima kar 30 do 40 odstotkov otrok težave na področju govora in jezika. Nekaj tega je zagotovo tudi posledica sodobnega načina življenja, tehnologije in premalo pogovora v družini. Najti je treba pravo ravnovesje, morda tudi prestrukturirati življenje, da bomo našli vsaj nekaj časa za otroka.
Preberite še:
Stresna jutra in neobvladljivi otroci? Preverite te nasvete Marka Juhanta
Vseeno pa živimo v 21. stoletju. Kaj je prava mera tehnologije?
Seveda staršem ne želim dati sporočila, da naj otroke povsem odrežejo od tablic in računalnikov. To bi bilo zdaj, ko poteka šolanje na daljavo, skorajda nemogoče. A mlajši, ko je otrok, manj ali nič naj bo gledanja v zaslon.
V domačem okolju je pomembno, da znamo otroku pravilno predstaviti tovrstno tehnologijo in z njo načrtamo smiselno aktivnost, npr. najdemo primerno glasbo in skupaj z otrokom zapojemo ter zaplešemo. Na spletu obstajajo tudi kakovostni izobraževalni portali in materiali, ki jih otroci lahko rešujejo in se prek njih učijo. Pomembno je neko dejavnost osmisliti in ravnati tako, da bo otrok od tega imel kar največ, hkrati pa omejiti čas za tovrstne dejavnosti.
Preberite še:
Starši, ali pri šolanju na daljavo delate katero izmed teh napak?
Po drugi strani pa je za marsikaterega otroka s posebnimi potrebami lahko tehnologija edini način samostojne igre ali komunikacije, saj obstajajo komunikatorji, ki posodijo “glas”, otrok pa ga upravlja npr. z miško, prsti, očmi … Vse do te mere je tehnologija že napredovala, kar je vsekakor pozitivno.
Kako streti oreh, povezan z nezanimanjem otrok za branje?
Srečujem se s pet- in šestletniki, ki jih starši na noben način ne morejo pripraviti do branja oziroma poslušanja. V terapiji pogosto dejavnosti ob knjigi napravim bolj dinamične, krajše, pogosto vključim tudi lutko, ki ji posodim svoj “drugačen” glas.
Če otrok ne zmore poslušanja zgodb, jim pogosto sploh ne berem, ampak jih pripovedujem ali pa to “počne” lutka Gingo, ki sva jo s kolegico logopedinjo Meto Dolinar razvili tudi za izvajanje vaj motorike govoril. Ogromno je predšolskih otrok, ki ne zmorejo dvigniti jezika, se oblizniti, pravilno izpihovati ipd. Vse bolj je pomembna preventiva.
Kaj v tem primeru pomeni preventiva?
S kolegico logopedinjo sva si zadali cilj, da bova svoj prosti čas posvetili ozaveščanju javnosti in strokovnih delavcev o problematiki govorno-jezikovnih težav. Za starše, vzgojitelje in učitelje izvajava predavanja na temo spodbujanja govora in jezika pri otrocih, hkrati pa z usmerjenimi avtorskimi izdelki in članki na spletni strani GingoTalk poskušava približati aktivnosti, ki jih lahko tako starši kot tudi strokovni delavci izvajajo z otroki, da bi se trend težav obrnil v negativno stran.
Logopedov v Sloveniji je občutno premalo, govorno-jezikovnih težav pa toliko, da je čakalna doba v povprečju eno do dve leti.
Preberite še:
Spoznajte 10 družin, ki imajo skupaj kar 108 otrok!
Kako presodite, katera igra je najboljša za določenega otroka?
S katero igro ali igračo pridem do otroka, je povsem odvisno, kaj želim iz njega “izvleči”, odvisno je tudi, koliko je otrok star, kakšne težave ima. Izhajam iz otrokovih interesov, nato pa jih širim.
Zelo so mi všeč simbolne igre in igre vlog. Bodisi nahranimo dojenčka ali kužka. Ob tem se z otrokom pogovarjamo. Kaj bo kuža jedel? Bi dojenčku dali zelenjavo ali sadje? Katero sadje? Kakšne barve je? Gremo v trgovino – kaj bomo kupili? Ali pa igra “zdravnik”, “učitelj”, “frizer” … Na ta način, z igro se otrok uči razumevanja različnih situacij, sledi navodilom, spoznava nove besede, vse bolj ga spodbujamo tudi k izražanju.
Preberite še:
“Če bi bilo v moji moči, bi medicinskim sestram dala dva meseca dopusta”
Z otroki zelo rada uporabljam tudi že omenjeno lutko. Pričakovali bi, da bodo igre z lutko zanimive le za predšolske otroke, a zelo pritegnejo tudi učence prve triade. Nekaj časa lutko animiram jaz, potem jo vzame otrok. Z njo se poistovetijo, pripovedujejo zgodbe in pustijo domišljiji prosto pot. Učenje je bolje peljati prek igre kot pa na primer prek ponavljanja.
Želimo, da otrok dobi čim več izkušenj in spodbud iz okolja. Staršem otrok, ki imajo težave s pozornostjo in govorom nasploh, svetujem, da naj ne dajo otroku vseh igrač hkrati. Iskati je treba načine za podaljševanje pozornosti, saj otroci posamezno igro ali igračo hitro opustijo. In tudi, naj jih ne kupujejo preveč. V ospredju naj bo premislek, kaj kupiti, in tudi predstava o tem, kaj bodo starši in otroci s to igračo počeli skupaj. Na trgu je veliko igrač brez dodane vrednosti.
Preberite še:
Velikani, ki so nas v letu 2020 zapustili in smo zanje neizmerno hvaležni
Ste lahko še malo bolj konkretni?
Če starši zahtevajo, da otrok besedo ponovi natanko tako, kot jo oni rečejo, a mu ne uspe, bo po nekaj neuspelih poskusih obupal in ne bo več “odprl ust”. Pri na primer triletnikih je treba upoštevati še razvojno trmo. Starši mi pravijo: “Otrok noče več ponavljati.” Ne napeljujte ga le k ponavljanju.
Namesto tega, da zahtevate, da reče jabolko, ga raje povabite v kuhinjo ali “kuhinjo”: “Kaj boš narezal – jabolko ali banano?” Odgovoril bo na primer: “Jakub.” In vi odvrnete: “Aja, ja-bol-ko! Tudi jaz bom narezala ja-bol-ko.” Če otrok napačno izgovori besedo, za njim seveda besedo ponovite pravilno na poudarjen način. Če del besede ali zlog izbriše, pa poudarite tudi manjkajoči zlog. Besedo večkrat uporabite v stavku, da jo bo otrok večkrat slišal na pravilen način.
Preberite še:
Kaj za leto 2021 napoveduje Sveto pismo?
Bi dodali še kak nasvet?
Staršem pogosto svetujem, naj se igrajo z otrokom, postavljeni frontalno – pred njim. Naša komunikacija je poleg verbalne v večji meri, več kot 80 odstotkov, neverbalna – uporabljamo mimiko, geste oz. kretnje, očesni stik, spreminjamo ton glasu. Otrok, ki se govora še uči, se uči tudi odgledovanja in nasploh posnema odraslega.
Morda še ena popotnica: igrajte se z govorili! Jezična telovadba – miganje z jezikom in usti, brnenje z ustnicami kot motor, avto, napihovanje lic kot žaba, sikanje kot kača, pošiljanje poljubčkov, kdo se zmore dotakniti nosu z jezikom? Kaj ni zabavno? Vaje motorike govoril pripomorejo k boljši koordinaciji in nastaviti določenega položaja govoril (ustnic, jezika, zob), ki je potreben za pravilno izreko določenega glasu (npr. posamezni usmerjeni dvigi in gibi jezika med drugim pripomorejo tudi k pravilni izgovarjavi “slavnega” R-ja).
Preberite še:
Kot najstnik se je norčeval iz vere, po letih odkrivanja pa si ni več mogel zatiskati oči
Preberite še:
To sta barvi leta 2021
Preberite še:
“Če se prepirava, ne pomeni, da greva narazen. Odločila sva se, da bova mož in žena do smrti”