“V znanosti veliko pomembnih odkritij pride iz nepričakovane smeri”
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Jocelyn Bell Burnell je irska znanstvenica, ki je zaslužna za eno največjih astronomskih odkritij dvajsetega stoletja.
Eno največjih odkritij astronomske fizike 20. stoletja
Ko je Jocelyn v šestdesetih letih prejšnjega stoletja študirala na univerzi v Cambridgeu, je dve leti sodelovala pri izgradnji ogromnega teleskopa za opazovanje kvazarjev (aktivna galaktična jedra, ki obdajajo supermasivne črne luknje). Ko je teleskop leta 1967 začel delovati in so z njim začeli izvajati meritve, je bila Jocelyn zadolžena za to, da je vsake štiri dni natančno pregledala 120 metrov dolg izpisek signalov, ki ga je teleskop zapisal.
Jocelyn je nekoč na temu papirju zaznala le 2,5 cm dolg signal, ki pa nikakor ni ustrezal običajnemu zapisu signala kvazarjev. Stvar je pritegnila njeno pozornost. Leta 1968 je objavila članek na temo svojega odkritja, v katerem je opisala za tiste čase nov vesoljni pojav, to so pulzarji. Gre za namagnetene nevtronske zvezde, ki se vrtijo in pri tem oddajajo pulzirajoč elektromagnetni signal.
Preberite še:
Sestra Miriam: dominikanka, ki je pomagala odkriti DNK
3 milijone dolarjev v dobrodelne namene
Za odkritje pulzarjev so njeni kolegi že leta 1974 prejeli Nobelovo nagrado za fiziko, njo pa so iz nagrade skrivnostno izpustili, čeprav je bila prva, ki je opazila njihov signal. Morda je bilo krivo to, da je bila ženska, morda to, da je bila v času odkritja še študentka. Končno je za svoj doprinos k astonomski fiziki leta 2018 prejela nagrado, ki se imenuje Breakthrough award in ji pravijo tudi oskar znanosti. Ta prestižna nagrada pa ni le veliko priznanje in čast za delo, temveč nagrajenci prejmejo tudi 3 milijone dolarjev. Jocelyn Bell Burnell je svojo nagrado razdelila v dobrodelne namene.
Denar je poklonila britanskemu Inštitutu za fiziko, posebej pa je poudarila, naj grejo sredstva za financiranje šolnin tistim skupinam študentom, ki na tem področju niso dovolj zastopane (ženske, socialno in ekonomsko ogroženi ipd.). Tudi sama se je namreč vedno počutila, kot da bi bila v manjšini: “Ko sem na Cambridgeu študirala in odkrila pulsarje, sem bila v manjšini. Bila sem ženska, poleg tega pa sem prihajala iz severozahoda Velike Britanije. Zdelo se mi je, da so vsi okrog mene prihajali z juga dežele.” K takemu načinu razmišljanja, ki ne sprejema diskriminacije, so jo navadili že njeni starši, ki so jo vedno vzpodbujali k izobrazbi in enakopravnosti.
Preberite še:
Mož, ki je leta 1945 odšel iz Slovenije in postal svetovno ugleden znanstvenik
Zagovornica pravic za manjšine
“Prepričana sem, da tisti ljudje, ki predstavljajo manjšino, prinesejo svežino in drugačen pogled na stvari. To pa zna biti zelo produktivno. V znanosti veliko pomembnih odkritij pride iz nepričakovane smeri,” pravi znanstvenica. Da je sama kot ženska prišla do tako pomembnih odkritij in dosežkov, so zaslužni tudi njeni starši.
Oče, ki je bil arhitekt in je zasnoval enega izmed planetarijev na Irskem, jo je redno vozil v planetarij in tam se je spoznala z astronomijo. Hodila je v dekliško šolo, kjer dekletom ni bilo dovoljeno študirati naravoslovja, čemur so njeni starši ostro nasprotovali in ji omogočili šolanje tam, kjer je lahko sledila svojim talentom in zanimanju.
Preberite še:
Po letih sramovanja začela kampanjo za pozitiven odnos do telesa: “Moje brazgotine so čudovite”
“Moja astronomija in moja vera sta rastli in se razvijali skupaj”
Jocelyn je verna in pripada kvekerjem, ki so bili eni prvih, ki so se zavzemali za odpravo sužnjelastništva in enakopravnost žensk in moških. Leta 2013 je napisala knjigo z naslovom A Quaker Astronomer Reflects: Can a Scientist also be Religious?, v kateri razpravlja o svoji veri v povezavi z znanostjo. Knjiga je brezplačno in v celoti dostopna v pdf obliki na tej povezavi.
V knjigi je mnogo lepih misli, med drugim tudi ta: “Ko v tišini častim Boga, se dihanje spremeni v molitev. Srečam Boga, ki nas podpira, ki skrbi za nas, ki z nami žaluje, nam daje moč in ki skozi nas deluje v svetu. Še posebej pa nas, še zlasti v takih trenutkih, pomirja, zdravi, objema ter nas pošlje nazaj v svet nekoliko bolj občutljive za druge, nekoliko modrejše, da bi s tem prispevali k boljšemu svetu.” Njena knjiga se nahaja tudi na spletnih straneh vatikanskega observatorija Faith and Science.
Preberite še:
Nogometna zvezda, pastor ter predani mož in očka: Moj zakon je steber mojega življenja
Preberite še:
7 navdihujočih navedkov zadnjih treh papežev o radosti adventa
Preberite še:
Najlepša otroška oblačila izpod rok slovenskih oblikovalk