separateurCreated with Sketch.

“Na svetu smo tudi zato, da si stojimo ob strani”

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Barbara Oprčkal - objavljeno 08/10/20
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Ženska ženski – žena, bodoča mamica, učiteljica razrednega pouka in ustvarjalka bloga Kooki

Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.


Darujem za Aleteio

Manca Pavlin je učiteljica razrednega pouka, zaposlena pa je na Osnovni šoli Solkan v podaljšanem bivanju. Tam bo še do začetka decembra, potem pa se za njo začne prav posebno leto, ko se bo njej in njenemu možu Luki pridružil nov član ali članica družine.

Poleg učiteljskega poklica ima pomemben del v Mančinem življenju tudi glasba. Poje namreč v pevski skupini Singgirls in vodi zborček v šoli. Ker je po duši umetnica, pa jo poleg glasbe veseli ustvarjanje dekorativnih vezenin na obročih in oblačilih, piše pa tudi blog o življenju, čustvenem procesu, vzgoji in ostalih temah, ki jo navdihujejo, veselijo ali pestijo. Vezenine in pisarije, kot jim pravi, predstavlja pod imenom Kooki, ki ga lahko najdete tudi na Facebooku in Instagramu. Ime izhaja iz njenega dekliškega priimka Kukenberger, ki ste ga na Aletei že lahko zasledili. Pred časom smo namreč objavili intervju z njenim bratom Tonijem.

Sicer pa si Manca življenja ne zna predstavljati brez svojega moža, petja, plesa, brez učenja o človekovem delovanju in razvoju in nenazadnje, brez objemov.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Najlepše mi je, ko imam mirno jutro in dopoldne, ko ni treba hiteti. Da v miru začutim in sprocesiram, kaj se v meni dogaja. Zelo rada se zazrem skozi okno balkona in samo posedim tam. To je trenutno kar idealno. Se pa moje “idealno” spreminja, včasih paše tudi jutranja aktivacija. Glede na naslednjo stopnjo življenja je vprašanje, kako mirna bodo jutra. Z možem namreč pričakujeva dojenčka. 😊



Preberite še:
Ko skupaj na kmetiji živijo kar štiri generacije, ni prostora za zamere in škodoželjnost

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Uf, vedno najprej pogledam, kako mi stojijo lasje. S kratko frizuro je to zjutraj loterija in prvi pogled v ogledalo je v upanju na sprejemljivo stanje. Potem pa kakor kdaj … Nimam posebnega rituala ali spodbudnih stavkov. Trudim se sprejeti tisto, kar vidim in čutim. To se mi zdi dobro vodilo.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Urejena … V moji glavi ima ta beseda več vidikov. Urejenost v mislih, urejena delovna površina, dom … Recimo, da je s teh vidikov moja urejenost ustvarjalna. To pomeni taka, v kateri se jaz znajdem, marsikdo pa se najbrž ne bi. 😊 Če pa govorimo o urejenosti glede zunanjega izgleda – zelo rada se uredim za določene priložnosti, za vsakdan pa izberem udobna oblačila, ker se rada počutim sproščena in da ne razmišljam, kako kaj izgleda in stoji.

4, Materinstvo je vloga, ki se je najbolj veselite, ker …?
Veselim se tega, da bom v vlogi mame lahko rasla kot žena in oseba, ki je del tega sveta. Veselim se objemov in lepih trenutkov z malčkom ali malčico, grajenja odnosa in spremljanja odraščanja.

Materinske vloge se zelo veselim, a mi hkrati vzbuja tudi nekaj strahov – kako, kaj, kdaj, na kakšen način, da bo najbolj prav. Priznam, da sem glede tega mogoče malo prestroga do sebe.



Preberite še:
“Če mama samo daje, daje, daje in misli, da bo potem ljubeča, se to prej ali slej ustavi”

WEB3-MANCA-PAVLIN.jpg

NASTJA KASTELEC

5. Po poklicu ste učiteljica razrednega pouka. Kako soočate z izzivi, ki jih prinaša letošnje šolsko leto? Kaj je sicer vaše glavno vodilo pri vašem delu?
Letošnje šolsko leto je zares precej posebno. Veliko je izzivov, priporočil, ki jih moramo učitelji upoštevati, četudi se nam ne zdijo ravno v korist optimalnega razvoja otrok in učnega procesa. Zato mi je v velik izziv iskati ravnotežje med mnenjem zdravstvene in pedagoške, razvojne stroke. Trudim se vzdrževati pristen stik z otroki in iskati čim več priložnosti, ko so pogoji ustrezni, da pokažem cel obraz.

Tudi sicer sem zagovornica pristnega stika in medsebojnega spoštovanja. Trdno verjamem, da imamo vsi dobro srce, četudi včasih pri kom na prvi vtis ne izgleda tako. Vedno je razlog, zakaj je nekdo takšen, kot je. Na svetu smo tudi zato, da si stojimo ob strani.


CARLO ACUTIS
Preberite še:
Svetnik Oratorija 2021 je … svetnik v jeansu in supergah!

6. Kar tri leta ste bili vodja oratorija v domačem kraju. Kako, da ste se odločili, da sprejmete to nalogo, ki gotovo ni mačji kašelj, in kako vas je to delo obogatilo?
Lepi spomini se prebudijo ob misli na naš oratorij. Vedno sem imela za seboj odlično ekipo animatorjev, ki so bili prilagodljivi, iznajdljivi in mladostno navihani. Vlogo vodje sem sprejela kar nekako spontano … Pred menoj je oratorij vodila moja starejša sestra. Ni bilo resnejših kandidatov za prevzem, pa sem se odločila, da poskusim. Pri tem je ekipa zares pomembna. To je ena najpomembnejših stvari, ki sem se jih naučila. Ena oseba nima kaj početi s tako velikim številom otrok (zadnje leto mojega vodenja jih je bilo skoraj 200).

Učila sem se ceniti trud in povezanost ekipe. Poleg tega pa sem krepila sposobnosti organizacije velikih dogodkov in podrobnosti, pa tudi iznajdljivost in živčki so se trenirali, ko je bilo treba za kaj poskrbeti zadnjo sekundo zaradi spremembe vremena ali drugih dejavnikov.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Za selitev na drugi konec države. In pa, mogoče se bo slišalo čudno, ampak zelo sem hvaležna tudi za nezgodo, ki se mi je zgodila lani aprila. Precej resno sem se poškodovala in zato ostala na bolniški kar nekaj časa. Kar naenkrat ni bilo ničesar za zapolnitev urnika in se je začela odpirati čustvena omara potlačene, neizražene “robe” ­– čustev in občutkov, ki so zaradi takih in drugačnih razlogov ujeti v telesu, pa so se želeli sprostiti.

Za začetek sem se na terapijah naučila sprejemati, kar čutim. Lahko rečem, da zdaj znam že veliko bolj sodelovati s svojim čustvenim procesom. Vpisala sem se tudi na F. E. E. L. akademijo, kjer se tudi poglobljeno učim o čustvenih procesih. Odpirajo se mi novi pogledi na svet, na sprejemanje sebe in drugih. To se mi zdi zares dragoceno.



Preberite še:
“Tudi mi smo lahko s svojim obnašanjem za nekoga vir stresa”

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Nič ni bolj učinkovito za slabo voljo kot to, da jo sprejmeš. Tudi slabe volje smo lahko. To je človeško. 😊

9. S čim, kje, kako se duhovno napolnite?
V tihem opazovanju stvarstva – narave in ljudi.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Včasih smo ljudje v razburkanem obdobju, ki prinaša en kup sprememb v osebnem in poklicnem življenju. Zame kot žensko, trenutno tudi kot nosečo žensko, je doživljanje teh obdobij zelo intenzivno in ni preprosto. Ko se nekaj razjasni, pa je zelo lepo.

Lepo je biti človek, lepo je čutiti – vzpone in padce. Ženske pa, menda, čutimo še malček bolj intenzivno. Tudi zato je lepo biti ženska.

Ženska ženski

Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Postanite del naše zgodbe

Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.

Top 10
See More
E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.