Ko je Matjaž po ločitvi ostal sam v sobi, mu je k miru in zaupanju pomagal stavek “Prosite in vam bo dano!”
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Nina in Matjaž Vidic s Police pri Grosupljem sta se poročila pred 22 leti. Podarjeni so jima bili štirje otroci – Staša (21), Manja (19), Matic (13) in Jaka (9). Med sabo imajo veliko brušenja, ker je ostalo kaj, kar je treba pobrusiti, tudi še iz časa, ko sta živela ločeno.
Nina izhaja iz neverne družine. Zakramente je prejela šele pred poroko. Po njej sta si z Matjažem uredila stanovanje v hiši njegovih staršev, ki pa snahe niso dobro sprejeli, ker je bila iz ločene družine, njen oče pa alkoholik.
Z Matjažem si je želela ustvariti takšno družino, kot sta jo živela njena babica in dedek, ki sta bila poročena več kot petdeset let. “Najini osebnosti pa sta drugačni, kot sta bili njuni.” Po štirih letih zakona se je med njima začelo krhati. Matjaž je večino časa delal okrog hiše in v garaži, Nina pa je skrbela za gospodinjstvo in se sama ukvarjala s punčkama. Pri Matjaževih so od nekdaj ločevali ženska in moška dela, zato niti opazil ni, da je kaj narobe.
Preberite še:
“To je dober trenutek za ločitev,” je slišala po moževi nesreči. Storila je tole
Se pri vas kaj dogaja?
“Nisva se slišala, nisva se pogovarjala,” se spominja Nina. “Če sem zatežila, je šel v garažo, kjer je bilo vedno veliko dela, in tam našel svoj mir.” Čeprav se z Matjažem raje nista pogovarjala, kot da bi se kregala pred punčkama, se je prav po njima prižgala rdeča lučka. Stašina vzgojiteljica je namreč Nino vprašala: “Se pri vas kaj dogaja? Imate kakšne težave?” Pokazala ji je hčerkine lepe risbice, ki jih je štiriletnica na koncu vedno prebarvala s črno barvo. Leto in pol stara Manja je postala v tem času agresivna do vseh. Nina je takrat Matjažu naravnost povedala, da je nujno treba nekaj narediti. Prepričana je bila, da se morajo preseliti.
Pol leta za razmislek
Za Matjaža je bilo nesprejemljivo, da bi z nizkima plačama drugje plačevala najemnino, če imata doma urejeno stanovanje, Nina pa je sama najela stanovanje v Grosupljem in vzela punčki s seboj. “Privolil sem, da si vzameva pol leta za razmislek, kot je predlagala, potem pa bomo videli, kako naprej,” pripoveduje Matjaž. Na centru za socialno delo sta se dogovorila glede stikov z otroki in preživnine.
Preberite še:
Raziti se ali ostati skupaj? Kako sprejeti to odločitev v petih korakih
Matjaž je punčki čez teden zelo pogrešal, ko pa sta bili pri njem, se jima je veliko posvečal. Manja je takrat pogrešala mamico, s Stašo pa ni bilo težav. “Ko sem ostal sam v naši sobi, sem veliko prejokal in premolil, da bi bila čez pol leta spet skupaj, prikradlo pa se mi je tudi nezaupanje, ker od Nine ni bilo nobenega odziva.” Takrat mu je k miru in zaupanju pomagal stavek “Prosíte in vam bo dano!” (Mt 7,7)
Mediator
Ninina teta – njena poročna priča – jima je pomagala, da sta v tej težki situaciji vzpostavila stik z Vilmo in Danijem Siterjem. Vsakih štirinajst dni sta dva meseca hodila k njima v Krško. “Nino sem imel rad in zaupal sem, da nama bo mediator pomagal ter naju spet združil. A že na začetku tja ni več hotela hoditi skupaj z mano,” pravi Matjaž. V nasprotju z Matjažem je Nina na ta srečanja namreč hodila z namenom, da zgradi sebe, ne njunega odnosa.
Že po prvem srečanju je Matjaž ugotovil, da je bil doma bolj v vlogi hišnika in ni bil dober mož, kakršnega je žena potrebovala; Nina je videla, da tudi ona ni delala vsega prav, ni pa znala tega preseči.
Novembra sta se udeležila začetnega seminarja društva Družina in življenje. “Takrat sva bila vržena v isto sobo. Drug drugega sva se izogibala.” V soboto nista obnavljala poročnih obljub kot drugi, je pa škof Bizjak zanju molil. Nine se je posebej dotaknilo petje pri maši, ki jo je tudi zaradi tega doživela drugače. Nekaj novega je izkusila, odprl se ji je nov svet.
Preberite še:
Ločitev: “Četudi je partnerska zveza razpadla, je starševstvo dosmrtna vez”
“To moram ponoviti, moram pa priti sem z nekom, ki mi bo blizu, ne z Matjažem.” Matjažu pa ni bilo lahko, ker je od Nine pričakoval nekaj, česar še ni zmogla, zato se je razočaran vrnil domov in čakal, da mine pol leta in se razideta. “Pričakoval sem, da nama bodo na seminarju pomagali razčistiti najine odnose in bova spet zakonca. A Nina je ostala hladna do mene, in ko smo si pisali pisma, mi je dala prazen list.”
“Naredi tako, kot je prav”
Po seminarju se je Nina sama srečala z Vilmo in ji zaupala, da želi kaj več izvedeti o Bogu, zato ji je Vilma podarila knjižico Ali želiš osebno spoznati Boga? ter ji razložila, da mora odpreti srce, da bo lahko Jezus stopil v njeno življenje. V knjižici jo je nagovoril svetopisemski navedek: “Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj” (Raz 3,20).
Kmalu po tistem je Nina res doživela Jezusovo bližino, saj se ji je na poseben način razodel v sanjah. Takrat mu je vse izročila: “Svojo družino in sebe izročam v tvoje roke. Naredi tako, kot je prav.”
Ob dnevu žena je Matjaž s punčkama Nini v službo prinesel velik šopek rož in jo vprašal: “Bi poskusila še enkrat?” Nina je v njegovem vprašanju prepoznala odgovor na njeno izročitev in je ponudbo sprejela. Na hitro so najeli poceni in večje stanovanje.
Preberite še:
Izognite se ločitvi tako, da prekinete ta vedenja …
Naslednji seminar je bil zanju prelomen: “Ko sva obnovila zakonske obljube in ko je škof povil najini roki s štolo, sva v najin zakon zavestno sprejela tudi Jezusa.” Nina, ki je bila že od majhnega navajena, da je vse v njenih rokah in da vse zmore, je začela spuščati iz rok, njeno vodilo pa je postalo: “Vse zmorem v Njem, ki mi daje moč” (Flp 4,13).
Pridružila sta se zakonski skupini, kjer so že poznali njuno zgodbo in ju sprejeli taka, kakršna sta. Tri leta sta živela kot podnajemnika in v tem času zgradila hišo pri Matjaževih. Preizkušnja v zakonu jima je pomagala, da zdaj lahko sprejemata drug drugega.
Nina je še vedno školjka in nekaj dni ostaja zaprta, takrat jo Matjaž potrpežljivo počaka. Matjaž pa ne gleda preveč naprej, prizadeva si, da živijo vsak dan posebej: “Morala sva čez to, da sva dozorela in si določila prioritete v življenju. Zdaj nimamo hišnika in ni vse tako urejeno, ne živimo pa drug mimo drugega.”
Veliko tudi pričujeta drugim zakoncem: “Če rešiva en zakon, je bilo vredno prehoditi to pot. In hvaležna sva, da jih je bilo rešenih že kar nekaj.”
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Božje okolje.
Preberite še:
Kako je odvetnik z le štirimi vprašanji rešil zakonca pred ločitvijo
Preberite še:
“Glavno poslanstvo Cerkve vidim v tem, da celi rane, ki nastanejo ob ločitvi”
Preberite še:
To je par, ki je svojo 60. obletnico poroke praznoval v “originalnih” poročnih oblekah