Odmevno pričevanje staršev malega Metoda, ki dokazuje veličino molitve
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
O tem, da je Gospod velik in usmiljen ter nikogar ne pusti na cedilu, pričujeta Ana in Lovro Lipovšek z Iga. Starša petih otrok sta spregovorila o dogodku, ki je nakazoval na veliko tragedijo, a se je prevesil v pravi čudež, ki ga stroka ne zna pojasniti.
Na majsko sobotno popoldne se je družina pripravljala na naslednji dan, ko bi praznovali rojstni dan enega od otrok. Med čiščenjem in drugimi opravili so v nekem trenutku začeli pogrešati najmlajšega Metoda. Ker ga na mestih, kjer se je deček običajno zadrževal, niso našli, se je v njih sprožil alarm. Pomislili so na najhujše: kaj če je padel v zbiralnik deževnice, ki je bil sicer, kot vedno, pokrit s pokrovom.
Preberite še:
Huda prometna nesreča znanemu glasbeniku spremenila pogled na življenje
Med pregledovanjem rezervoarja so Metoda našli pod površjem vode. Ker ni kazal nobenih znakov življenja, so ga starši začeli oživljati, najstarejši sin pa je poklical reševalce. Ostali otroci so molili, da bi bilo z bratcem vse v redu. Po prihodu reševalne ekipe je trajalo še 15 minut, da je začelo Metodovo srce ponovno biti. Od začetka oživljanja do ponovnega bitja srca pa je skupaj preteklo vsaj 25 minut. Dečka so nato odpeljali v univerzitetni klinični center, kjer so takoj opravili nujno oskrbo ter prvo diagnostiko.
Metodovi sorojenci so takoj postavili vprašanje, ali bo preživel. “Ko so ga odpeljali in smo rekli, da je Metod zadihal, so si razlagali, da je Metod preživel. Bilo jih je strah, iz okolice so jasno zaznali, da je stvar resna, obenem pa so tudi po svoje verjeli, da bo Metod v redu. Nismo pa jih preveč obremenjevali in razlagali podrobnosti, ki so se nam potem dogajale iz dneva v dan.”
Preberite še:
Deček brez možganov osupnil zdravnike
Slabi obeti
Mamica Ana, ki je sina spremljala v bolnišnico, je bila zaradi korona časa sama v spremstvu ter je na hodniku v molitvi čakala na prve informacije.
“Po prvem podrobnejšem pregledu je prišla zdravnica in na zelo lep in spoštljiv način povedala, da je Metodovo stanje izredno slabo, da ne vejo, ali bo preživel noč, in da tudi ne vejo, v kakšnem stanju bo, če bo preživel. CT glave je bil zelo slab, pokazal je poškodbo možganov, nastanek možganskega edema, poleg tega so odkrili še poškodbo srca in pljuč. Zdravnica je dejala, da takega CT-ja glave še ni videla ter da bodo naredili vse, kar je v njihovih močeh,” se spominja Ana.
“Človek ne pomisli, da bo kdaj v taki situaciji, niti si ne zna predstavljati, kakšni mehanizmi se vklopijo, da preživiš takšen šok. Ob takih informacijah iščeš načine za preživetje v vsakem naslednjem trenutku in si prizadevaš tudi za svoj obstoj.”
Preberite še:
Zdravniki so napovedali, da bo deček umrl, a sveti Šarbel je imel drugačen načrt
Močna molitvena veriga
Po začetnem šoku sta zakonca potek dogodkov predala v roke Bogu, saj imata izkušnjo, da je Bog gospodar življenja in da je vse v Njegovih rokah. V času največje stiske sta molila na kolenih in prosila za sinovo življenje. Za molitev in podporo sta prosila brate in sestre iz neokatehumenske skupnosti, ki so takoj pozvali celotno občestvo Cerkve za molitev. Na krilih molitve vse slovenske Cerkve in tudi zunaj meja Slovenije sta prebrodila naslednje težke dni. “Čutila sva močno molitveno podporo iz ozadja. Imela sva krog bližnjih, ki so bili ves čas z nama, pomagali, praktično dihali z nama. Ta podpora nama je veliko pomenila in naju v ključnih trenutkih reševala.”
Preberite še:
Moč molitve in zgodba o fantu, ki ga je Marija rešila levkemije
Ves čas sta prebirala Božjo besedo, ki ju je bodrila in opogumljala. “Vsi psalmi, ki sva jih prebirala, so bili postavljeni v veselje. Takrat nama ni bilo jasno, zakaj vse to.” Ana je že prvi večer v bolnišnici dobila moževo sporočilo, ki se mu je doma med prebiranjem Božje besede odprl Psalm 111, ta pa jasno govori o veselju in zahvaljevanju v skupnosti.
“Ko je Ana prišla iz bolnišnice in govorila, kako resno je Metodovo stanje, sva se obrnila k Mariji in ji izročila najinega otroka. Zaupala sva v Božjo voljo.”
Gospod je velik in usmiljen in nikogar ne pusti na cedilu, tudi če v tistem trenutku tega ne vidimo, ne razumemo. Božja beseda pa je tista, ki opogumlja v vsakem trenutku, daje smerokaz in pokaže, kaj je Božja volja.
Vsako jutro, preden sta šla v bolnišnico, sta se odpeljala na Kurešček. Tretji dan po nesreči so na pobudo domačega župnika Janeza Avsenika in ostalih začeli z devetdnevnico k Božjemu služabniku Antonu Vovku, ki je v postopku za beatifikacijo. Ker se v času koronavirusa niso mogli dobivati v večjem številu, so gradivo za devetdnevnico razposlali tudi po elektronski poti. “Občestvo je živo in ne smemo se bati prositi za molitev,” poudarja Lovro.
Preberite še:
“Vemo, da molitev igra veliko vlogo pri čudežih, ki se dogajajo z našo malo deklico”
Sledil je preobrat
Prvi trije dnevi po nesreči so bili za Metoda zelo kritični. Iz začetnega šoka pa je sledil nov šok, tokrat pozitiven. “Ko smo dobili naslednji izvid CT-ja glave, nismo mogli verjeti. Prav tako niso mogli verjeti zdravniki, ko so rekli, da edema ni več.”
Metoda so začeli potopoma zbujati in prav kmalu je pokazal, da je popolnoma v redu. “Po treh dneh je bil narejen še MRI glave, smo vsi čakali, kaj bo pokazal. In ko je pokazal, da ni opaznih nevroloških poškodb, smo bili znova v šoku. Metod je dokazoval, da je v redu in da počne stvari tako kot prej, s še večjim zanosom. Na osmi dan devetdnevnice, 19. 5., ki je tudi rojstni dan škofa Vovka, je dobesedno pritekel domov in dokazal, da je to resničnost.”
V trenutku, ko se ti vse sesuje, vidiš, da imamo v življenju ogromno balasta. Čas, energijo in naše življenjske cilje velikokrat porabljamo za čisto napačne stvari. V takih trenutkih ugotoviš, da v večnost v bistvu odhajajo naši odnosi, mi pa se na tem svetu toliko ukvarjamo z materialnostjo, z lastnimi dokazovanji. Spoznaš, da so naša življenja dar ob Boga. Vse, kar se na tem svetu zgodi, je samo trenutek. Vse, kar nam ostaja iz tega sveta, so odnosi z ljudmi. To odhaja v večnost, ostalo pa razpade, propade, se pozabi.
Dveletni Metod ima v sebi veliko življenja. Je dobrovoljen, poln energije. “Z veseljem in zlahka nas nasmeji. Razlagali mu bomo veličino Božjega delovanja, ki smo jo doživeli,” skleneta zakonca, ki si za svoje otroke želita, “da bodo iskalci Božjega načrta, da bodo živeli prave vrednote in da bodo goreči kristjani”.
Preberite še:
Učenci, tole vam ob začetku šolskega leta sporočajo vaši učitelji
Preberite še:
“Ne primerjamo se z drugimi. Sprejmeš to, kar imaš, in narediš iz tega najboljše”
Preberite še:
Molitev, s katero boste prepoznali svojo poklicanost in jo pogumno sprejeli