Starejša je celo od Camina, romarske poti sv. Jakoba!
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Pred odkritjem grobnice sv. Jakoba Velikega v Composteli je bil Rim edino evropsko mesto, v katerem je bil pokopan kateri izmed 12 apostolov: tam je grob Simona Petra, poleg tega pa tudi zadnje počivališče t. i. “apostola narodov” Pavla iz Tarza.
Preberite še:
V Compostelo na invalidskem vozičku? “Vse bo v redu, uspeli bomo!”
Osrednja rimska svetišča so bila obnovljena in prilagojena za obiske romarjev šele v 6. stoletju, med pontifikatom papeža Gregorja Velikega, kljub temu pa so se prva romanja v večno mesto začela že v 2. stoletju. Trdni zgodovinski dokazi kažejo, da je recimo Origen – eden od cerkvenih očetov vzhodne Cerkve in steber krščanske teologije, skupaj s sv. Avguštinom in sv. Tomažem – kot romar potoval iz Aleksandrije v Rim, morda v jubilejnem letu.
Stoletja dolgo so novi spreobrnjenci v krščanstvo (Franki, Lombardi, Angli) romali v Rim iz severne Evrope. Čeprav sta krščanska osvojitev Jeruzalema in odkritje grobnice sv. Jakoba odprla nove romarske poti za evropske, bližnjevzhodne in severnoafriške kristjane, pa je res, da je bila Via Francigena že uveljavljena romarska pot do večnega mesta, ki ga je papež Bonifacij VIII. imenoval kar “novi Jeruzalem”.
Preberite še:
Romarska pot, ki združuje Slovence, Italijane in Avstrijce
Sigerik Resni
Prvi podroben opis Frankovske poti sega na konec 10. stoletja, ko je Sigerik Resni, canterburyjski nadškof, po tej poti potoval na apostolski sedež v Rim, kjer je leta 990 prejel svoj palij.
Pot, ki se seveda začne v Canterburyju, vodi do angleškega pristaniškega mesta Dover in evropsko celino doseže v francoskem pristanišču Calaisu. Od tam prečka celotno Francijo – od tod ime “Francigena” – in se nadaljuje proti Italiji, prek prelaza Velikega Svetega Bernarda, med Apenini in Alpami.
Več raziskav Sigerikovega potovanja je pripomoglo k vnovični vzpostavitvi celotne poti tistega časa in tako je leta 1990 izšel prvi uradni vodnik po Frankovski poti. Čeprav Sigerikova pot, ki jo avtor vodnika razdeli na 80 etap, pokriva razdaljo okoli 1.800 kilometrov, je danes dolga 2.040 kilometrov, zaradi vrste obvozov glede na izvirno pot, kjer danes tečejo avtoceste, medkrajevne ceste ali železnice.
Preberite še:
Nekoč skrivališče za fante, ki niso hoteli k vojakom, danes pa romarska pot
Če želite peš romati v Rim po Frankovski poti, boste za to potrebovali najmanj tri mesece, lahko pa se je lotite tudi po posameznih etapah, vsako leto nekaj. Najboljši letni čas za prečkanje prelaza Velikega Svetega Bernarda je med junijem in septembrom. Ob poti so na voljo nizkocenovne “romarske” nastanitve in hoteli, ker pa niso tako prostorni kot tisti na dosti bolj priljubljeni romarski poti sv. Jakoba v Španiji, romarjem svetujejo, da si prenočišče rezervirajo pred začetkom poti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Hvaležna sem, ker mi otroci nastavljajo ogledalo, kjer moj odsev ni zmeraj dober”
Preberite še:
Kako ohranjati stik s svojim krščencem, če živite daleč od njega
Preberite še:
Ko se strah pred jutrišnjim dnem spremeni v obsedenost