Kisle kumarice
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
V poletni vročini se gre človek kdaj pa kdaj ohladit tudi v cerkev. In razmišljam, da je vsaj nam – vernim slovenskim kristjanom – virus naredil uslugo. Odkar moramo tudi v cerkvah nositi zaščitne maske, se pač ne vidi, vsaj ne tako zelo, kako kislih obrazov smo, in lahko veljamo za to, kar bi v principu morali biti: veseli ljudje! Pa saj nismo sami krivi! Ste se kdaj ozrli po naših glavnih in stranskih oltarjih? Ste opazili kako mrko, skoraj nejevoljno v nas zrejo ti, ki v “nebeškem kraljestvu uživajo večno veselje”?! Najraje bi še njim nataknil maske!
Preberite še:
Nova navodila škofov: ob obisku nedeljske maše pustite telefonsko številko
Veseljaki med resnimi svetniki
Saj vem: svetniki so resni ljudje in niso za vice. Niso za vice, ker so za nebesa!
Se pa med njimi kljub vsemu najde kakšen “veseljak”! Eden takih goduje prav v času kislih kumaric, na vrhuncu poletja …, ko skorajda ni dneva, da veterc od nekod ne bi prinesel vonja po čevapčičih … Ta možak pa ima, kot pravi “kralj žara”, opremo vedno pri roki in samozavestno razkazuje raženj ali mrežo za peko z vsakega oltarja ali podstavka, na katerega je postavljen. Sveti Lovrenc!
Preberite še:
Zakaj bi moral biti humor nujen sestavni del vsakega kristjana
Ker je na ražnju v mukah in opeklinah končal on sam, me bo seveda takoj kdo obdolžil črnega humorja, a Lovrenc je bil glede na to, da je umrl v 3. stoletju, eden prvih, če ne kar prvi, ki se je v trenutkih svoje smrti zatekel k tako imenovanemu obešenjaškemu humorju. Ko se je pekel na ražnju, je menda dejal: “Obrnite me. Na tej strani sem že pečen!” Da ti vzame sapo … od poguma in seveda smeha.
Papež Sikst II. ga je ljubil in cenil, kot je zapisano, “zaradi vedrega značaja” – temu bi se danes reklo: smisel za humor – in mu je zaupal v upravljanje cerkveno premoženje. Rimski načelnik, ki je zvedel, da ima Cerkev velike zaklade, ga je dal prijeti, da bi mu jih izročil. In Lovrenc mu je zagotovil, da Cerkev prav res ima zaklade, še večje, kot si lahko predstavlja, in si je izprosil tri dni odloga, da jih izroči, po treh dneh pa je pred načelnika privedel vse rimske ubožce, vdove in sirote in rekel: “Glej, to so zakladi naše Cerkve!”
Če to ni duhovito?!
Preberite še:
5 svetnikov, ki bodo v vaš dom prinesli veselje in humor
To je moje sorte svetnik. In priznam, da dvomim, da premorem vsaj kanček njegovega poguma … predrznosti že morda … za duhovitost in humor pa se trudim!
Naj nam dobesedno žareči zgled svetega Lovrenca pričuje, da je dobro in celo svéto na izzive sveta in napade skušnjavcev odgovarjati s smehom in dobro voljo.
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
12 psalmov, s katerimi se lahko zahvaljujemo ob vseh priložnostih
Preberite še:
7 predlogov za izlet, če bi z družino radi obiskali doživljajski park
Preberite še:
Najstnikova pot od Goričkega do Pirana: “Zavedanje, da nisi sam, čeprav hodiš sam, te žene naprej”