Izsledki raziskave potrjujejo izvor umetnine, kot ga opisuje srednjeveška legenda
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Nedavna raziskava nabožnega predmeta Volto Santo di Lucca (Sveti obraz iz Lucce) je potrdila, da ne gre za repliko, temveč izvirno umetnino, ki je preživela več kot 1.000 let. Opravljena je bila analiza radiokarbonskega datiranja na vzorcih lesa in platna, ki je bilo pritrjeno na umetnino, odkar so jo v 8. stoletju prinesli v Italijo.
Kot so poročali mediji, je dolgo veljala domneva, da je razpelo, ki ga hranijo v stolnici sv. Martina v italijanskem mestu Lucca, zgolj kopija izvirnika. Čeprav naj bi šlo za faksimile, je bilo razpelo skozi stoletja osrednja točka krščanskega češčenja na območju Toskane in je privabljalo romarje in vernike z vsega sveta.
Testiranja so potrdila, da je razpelo prispelo v Italijo leta 782, danes pa velja za najstarejši ohranjeni leseni kip v zahodnem svetu.
Preberite še:
Konstrukcija najstarejše zgradbe v Rimu še vedno ostaja skrivnost
Nikodemovo delo
Legenda pravi, da je kip izrezljal Nikodem, ki naj bi pomagal sv. Jožefu iz Arimateje Kristusovo telo položiti v grob. Srednjeveška pripoved pa trdi, da je Nikodem izrezljal vse razen obraza, nato pa je zaspal. Ko se je zbudil, je ugotovil, da je obraz na kipu izrezljal angel.
Legenda se nadaljuje: razpelo naj bi v jami v Sveti deželi odkril škof, ki so ga tja privedle žive sanje. Kip je bil nato v čolnu brez jader ali posadke prepeljan v Italijo in se je izmikal vsakomur, ki se mu je približal, dokler ni škof v Lucci, ki je prav tako dobil napotke v sanjah, v pristanišče pripeljal množice vernikov. Ko so ljudje prišli, pravi legenda, se je čoln sam od sebe približal pristanišču.
Preberite še:
Slikarska umetnina redovnice razstavljena po pol tisočletja
Zadnje testiranje je bilo opravljeno v čast 950. obletnici ustanovitve stolnice sv. Martina v Lucci. Postopek je vodila Annamaria Giusti, ena najboljših restavratork v Italiji, ki je Volto Santo poimenovala “eno resničnih Kristusovih podob” in ga primerjala s Torinskim prtom.
Giustijeva je še pojasnila, da je ohranitev minljivega lesenega kipa po več kot 1.200 letih že sama po sebi nekaj izjemnega: “Pravi čudež je, da se je uspel ohraniti do današnjih dni,” je v pogovoru za medije dejala Giustijeva.
Preberite še:
Veste, katera je najstarejša rimska bazilika?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Največja poljska cerkev, ki je tudi ena od osmih največjih cerkva v Evropi
Preberite še:
Ozdravljeni alkoholiki svetujejo, kako se zoperstaviti alkoholu
Preberite še:
“Ne potrebujem dragih stvari, le občutek za lepo in obvezen nasmeh na obrazu”