Če želite, da vaša pohvala obrodi sadove, si vzemite čas, da namesto preprostega “bravo” v nekaj besedah opišete dejstva, ki v vas vzbujajo občudovanje
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
“Spodbuda je za otroka to, kar je za planet voda,” sta zapisala Rudolf Dreikurs in Vicky Soltz v knjigi Izziv otroka (Le Défi de l’enfant). Spodbujati svojega otroka ali najstnika pomeni pomagati mu pri odraščanju, saj pri njem tako vzbujamo samozavest in motivacijo. Ta začaran krog enako velja tudi pri odraslih, v partnerskem odnosu ali v poklicnem življenju.
Da bi bila pohvala zares učinkovita in da bi kar najbolje ovrednotili neki uspeh, začnite pri dejstvih. Uporabljajte to, kar Nathalie de Boisgrollier, avtorica knjige Vzgajati svojega najstnika, ne da bi vrgli puško v koruzo (Élever son ado sans baisser les bras), imenuje opisna pohvala.
Vidim, da si skoncentriran, super!
Kako si napredoval v zadnjih treh mesecih, bravo!
Držal si besedo, to mi veliko pomeni.
Odlična iniciativa, hvala!
Preberite še:
Zakaj nam je tako težko sprejeti pohvalo?
To so le nekateri primeri, pri katerih si prizadevamo opisati predmet pohvale. S tem ko ga poudarimo, namesto da preprosto rečemo bravo ali hvala, se vrednost pohvale poveča. Otrok razume, ko beseda ni le beseda v zraku, temveč ko gre za pravično in objektivno pohvalo.
“Pohvala je zrcalo naše misli in naših čustev do najstnika. Iz tega vidika pa obstaja tveganje, da najstnik postane odvisen od našega mnenja ali besede. A ko se poslužimo opisne pohvale, izhajajoč iz dejstev, najstnika osvobodimo te čustvene navezanosti in mu tako prepustimo prostost pri tem, ali si bo pripisal pohvalo ali ne,” razloži inštruktorica v starševstvu.
Preberite še:
Zakaj nekomu več pomeni pohvala kot dragoceno darilo?
Pasti
Po drugi strani pa pazite, saj prekomerno hvaljenje lahko postane nepotrebno! Spodbude morajo biti zmerne. Če to niso, ne bodo več uživale verodostojnosti. Pohvala mora biti tudi sorazmerna z uspehom.
“Če preveč spodbujate svojega najstnika, če to počnete brez natančnega in konkretnega razloga, tvegate, da obidete učinek, ki ga želite pravzaprav doseči. Svojega otroka ne boste mogli izigrati. Razumel bo, da niste povsem iskreni v besedah ali ravnanju,” poudarja Nathalie de Boisgrollier.
Preberite še:
Znanstveno dokazano je, da so hvaležni ljudje tudi srečnejši
Lažne pohvale
“Dobro si naredil, ampak sem prepričan, da se lahko še malo potrudiš,” je tipičen primer lažne pohvale. Na ta način resda želimo izraziti pohvalo, vendar v resnici zmanjšamo otrokovo zaslugo.
Avtorica nas vabi, da se raje odzovemo v dveh korakih: najprej čestitamo, nato pa ga šele naslednji dan ali še kak dan pozneje, soočimo z napredkom in delom, ki ga še čaka. “Lažna pohvala ustvari nepotreben pritisk, zahtevo po vedno več. Bolje je, če začnemo pri že doseženih uspehih. Potem ko smo proslavili določen uspeh, nam bo vedno ostal čas, da se osredotočimo na tisto, kar nas še čaka,” pojasni Boisgrollierjeva.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Paula C. Qualizza.
Preberite še:
Ljubljena Melissa mu je umrla le leto po poroki: “To je najtežji del mojega življenja”
Preberite še:
Ko je Benetke prizadela kuga, so meščani zgradili to cerkev
Preberite še:
Skavti, poglejte, kako lahko izkoristite čas karantene