Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Prosim, v tem članku ne pričakujte objektivnega pogleda, ker mi vse od vesti o smrti salezijanca Jožeta Vidica v glavi pobliskujejo podobe spominov nanj in na “mojih” pet Uskovnic
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
“A bi šel na Uskovnico?” me je nekega večera na začetku enega mojih študentskih poletij vprašala Maja. Kakih velikih načrtov tedaj nisem imel. A po drugi strani niti pojma, kje je Uskovnica, kaj točno mladi namesto na morju počnejo na planini nad Bledom, in dotlej niti prav veliko stika s salezijanci. Brez veliko pomisleka sem pokimal in nikoli nisem obžaloval niti za sekundo.
Preberite še:
“Uskovnica je top. Več vložiš sebe, več dobiš zase in za druge”
Jože Vidic, salezijanski duhovnik, ki je včeraj umrl v 82. letu starosti, je bil oče Uskovniških tednov za mlade od 15. do 30. leta. Tednov, ki že 35 let potekajo za verne, a tudi iskalce poti, smeri, brvi v življenju. Uskovnica ima neko posebno energijo. Polni baterije za življenje “v dolini”. V vseh letih so se stkala nešteta prijateljstva, številni iskalci so našli sebe, tudi po zaslugi Jožeta in sodelavcev.
Jože Vidic skozi objektiv Patricije Belak:
Ni ločeval, ampak povezoval
Jože Vidic je bil Gorenjec, doma iz Besnice pri Kranju. V duhovnika je bil posvečen leta 1969. Največji pečat je pustil v župniji Cerknica, kjer je deloval več kot tri desetletja in na noge med drugim postavil mladinski center. Leta 2014 je postal častni občan tega notranjskega kraja. Vse mlade je vedno sprejemal z enako dobrohotnostjo in jih ni nikoli ločeval na verne ali neverne. Ob 50. letnici mašniškega posvečenja je v Cerknici daroval zadnjo, zlato mašo, navaja portal notranjci.si
Pogreb bo na Trsteniku v ponedeljek, 6. aprila 2020, ob 10.30, skladno z navodili SŠK v ožjem krogu. Spremljati ga bo mogoče v živo prek Facebooka, profil Don Bosko Slovenija, dostopen bo tudi na portalu donbosko.si.
Jože je bil avtoriteta, oboževal je red, urejenost, sistem, doslednost. Bil je resen, a se je znal tudi zabavati. Ali pa si je ob pravi priložnosti pustil obraz namazati, obarvati kot na zgornji fotografiji. V srcu je bil mlad. Razumel in poznal je stiske mladih, zanje je dal vse. Imel je njihovo zaupanje, četudi ga je od njih ločilo 50, 60 let. Čutil je, kaj mladi potrebujejo, in jim to dajal. Pa če so bili to bonboni, topla beseda, objem, duhovne vaje, spoved, fizično delo, denar …
Preberite še:
Te sestre v “karanteni” živijo že desetletja. Tu so njihovi nasveti, kako uživati v njej
“Spomnim se, da ga je nekoč na Uskovnico klicala neka mamica, ki je potrebovala denar. Dal mi je dva tisoč tolarjev, da sem jih nesel na pošto in ji poslal. Ni si kupoval zase, razdal je, kar je imel,” se spominja uskovniški veteran Andrej Furlan, ki je Jožeta poznal več kot 20 let. Zato je prepričan: “Če on ni šel v nebesa, tudi za nas ne bo prostora.”
Nekaj fotopodob z Uskovniških tednov:
Učenci smo vsi enako se glasi napis, ki pozdravi zasople prišleke na uskovniški koči, ko ti odložijo nahrbtnike. Jože se ga je držal do pičice. On je počel vse: nadzora nad pripravo hrane do pospravljanja tistega, kar iz nje nastane čez nekaj ur, ko jo zaužijemo. V roke je prijel kramp in čez nekaj ur kelih, si nadel delovno obleko, nato pa mašni plašč. Z znamenitim kravjim zvoncem, ki je postal kar nekakšen njegov zaščitni znak, je oznanjal začetek in konec dejavnosti v skrbmo načrtovanem uskovniškem urniku. Pri njem ni bilo niti v-ja od vzvišenosti niti e-ja od egoizma.
Preberite še:
Nisem odrešen zaradi najboljše šunke, odrešen sem tudi v karanteni
Bil je neverjetno vztrajen, birokratske in druge ovire mu niso jemale poguma pri delanju za dobro skupnosti. Andrej pripoveduje: “Spomnim se, da nama nekoč ni uspelo postaviti šotorov, Uskovniški teden pa se je bližal. Jožetu sem rekel, da jih bova ja postavila danes, ker je jutri nedelja. Ampak me je nemudoma ‘sezul’: ‘Saj delamo vse za Gospoda.'”
To bi bil lahko tudi moto njegovega življenja, ki ga je vešče in vestno izpolnjeval. Jože, naj vam Bog potreseno povrne za vse, kar ste nam dali!
[protected-iframe id=”18eaea23a984a4bf88435275106b9b80-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fdonbosko.slovenija%2Fvideos%2F866904707090401%2F&show_text=0&width=560″ width=”560″ height=”315″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Preberite še:
“Medtem ko smo prej lahko blefirali in iskali bližnjice, je zdaj ta izkušnja neizprosna”
Preberite še:
Film Goreči škof prosto dostopen na spletu
Preberite še:
6 filmov za letošnji postni čas
Preberite še:
Duhovnik z avtizmom: Diagnozo danes vidim kot blagoslov