Dominik Savio se je šolal in odraščal pod skrbnim očesom dona Boska. Dominik je umrl star komaj 15 let, prav don Bosko pa je bil prvi, ki je zapisal njegov življenjepis
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Dominik Savio se je rodil 2. aprila 1842 v italijanski pokrajini Piemont v družini z desetimi otroki. Ko je šel k prvemu svetemu obhajilu, je že zapisal sklepe za svoje življenje: “Pogosto bom šel k spovedi in pogosto bom pristopal k svetemu obhajilu. Spoštovati hočem nedeljo. Moja prijatelja bosta Jezus in Marija. Rajši umrem, kot da bi storil en sam greh.”
Preberite še:
Kako otroke navdušiti za svetost?
Srečanje z donom Boskom
Leta 1854 je prišel k donu Bosku župnik iz mesteca Mondonico in mu pripovedoval o svojem učencu Dominiku Saviu. Dejal mu je, da je ta fant res nekaj posebnega. Don Bosko ga je rad sprejel v svoj vzgojni dom, imenovan oratorij.
On je bil tudi prvi, ki je pozneje napisal življenjepis tega mladega svetnika. Njunega prvega srečanja se don Bosko takole spominja: “Pričela sva se pogovarjati o njegovem dosedanjem šolanju in življenju. Med nama se je takoj spletla iskrena zaupnost. Zaznal sem, da je duša tega dečka polna Boga in osupnil sem spričo del, ki jih je Božja milost že uresničila v njem v tako zgodnjih letih.”
Preberite še:
5 ključev do dobre vzgoje in izobrazbe po nasvetu svetega Janeza Boska
Prav posebno darilo
Ta deček je bil donu Bosku zelo pri srcu in nekoč mu je dejal, da bi ga rad s čim obdaril, izbiro darila pa je prepustil njemu. Dominik mu je odgovoril: “Darilo, ki si ga želim, je, da naredite iz mene svetnika. Ves bi se rad daroval Gospodu, saj že moje ime govori, da sem Gospodov. Če ne postanem svetnik, je vse skupaj nič.”
Da bi dosegel ta cilj, si je prizadeval vse svoje kratko življenje, ki je trajalo manj kot petnajst let. Kakor da bi slutil, da bo njegovo zemeljsko življenje tako kratko, je prosil dona Boska, naj mu na tej poti svetništva pomaga.
Preberite še:
Janez Bosko – duhovnik, vzgojitelj in … čarodej!
Ustanovi Družbo Brezmadežne
V šoli dona Boska je ostal dve leti in pol. Zelo hitro je napredoval v učenju, modrosti in molitvi. Posebno rad je Dominik častil Marijino brezmadežno Srce. 8. junija 1856 je ustanovil posebno Družbo Brezmadežne, za katero je sestavil pravila, ki razodevajo neverjetno duhovno zrelost tako mladega dečka.
Mama Marjeta, mama Janeza Boska, je nekoč rekla sinu: “Mnogo dobrih je med tvojo mladino, a nihče ne presega Dominika Savia. Vedno ga vidim, kako moli in ostaja v cerkvi, tudi takrat, ko že vsi odidejo.”
Preberite še:
Kako je Marija Pomagaj pomagala zgraditi baziliko v Torinu
Dominikova smrt
9. marca 1857 je Dominik hudo zbolel. Prejel je poslednje zakramente in pred smrtjo vzkliknil: “Kako nekaj lepega vidim!” Umrl je z nasmehom na ustnicah. Pokopan je v baziliki Marije Pomočnice v Torinu, kjer je dobil svoj oltar blizu oltarja dona Boska.
Leta 1950 ga je za blaženega razglasil papež Pij XII., štiri leta zatem pa je bil že imenovan za svetnika.
Zavetnik ministrantov in po krivici obtoženih
Zgodba pripoveduje, kako sta dva Dominikova sošolca nekoč napolnila šolsko peč s snegom. Ko je učitelj zahteval, naj se krivec javi, sta obdolžila Dominika. Ta je sprejel krivično kazen. Ko je prišla resnica na dan, je dejal: “Saj so tudi Jezusa po krivici obdolžili, pa je molčal.”
Preberite še:
“Uskovnica je top. Več vložiš sebe, več dobiš zase in za druge”
Zato je postal zavetnik tistih, ki so po krivici obtoženi. Poleg tega pa je še zavetnik ministrantov, dečkov in šolajoče se mladine.
Dominika Savia najpogosteje upodabljajo ob njegovem učitelju in vzgojitelju Janezu Bosku ali ob kipu Brezmadežne, ki jo je imel tako zelo rad. Njegov god praznujemo 6. maja.
Vrtec in Savio kamp
Po Dominiku Saviu se pri nas imenuje katoliški vrtec v Domžalah ter Savio kamp, kjer se na poletnih počitniških tednih pod okriljem salezijancev zbirajo ministranti iz vse Slovenije.
Preberite še:
Nasvet Janeza Boska, kako od sebe odvrniti zlo
Dominikova molitev
Marija, darujem ti svoje srce!
Daj, da bo vedno tvoje.
Jezus in Marija,
bodita vedno moja prijatelja!
Toda usmilita se me,
naj rajši umrem,
kot pa da se mi pripeti nesreča
in storim en sam greh.
Preberite še:
Z glasovi družinskih članov se lahko osebe, ki so v komi, hitreje zbudijo
Preberite še:
Greste na obisk k novorojenčku? Potem le upoštevajte te nasvete
Preberite še:
Hej, Martin, zakaj pa skačeš po bankovcu za 100 evrov?!