Trije nasveti, da bi otroku pomagali najti svoje mesto med brati in sestrami ter bi se kar najbolje razvili v svoji ožji družini
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Od svojih otrok pogosto slišimo: “Njo imaš raje kot mene!” ali pa “Zakaj moram jaz to storiti, njemu pa ni treba?” Kako jim torej dati vedeti, da imamo vse v družini enako radi? Da so sicer vsi drugačni, a da vsak otrok enako šteje?
Preberite še:
Zakaj je pomembna ljubezen med sorojenci?
Preberite si nekaj nasvetov psihologinje Bernadette Lemoine in psihoterapevtke Diane de Bodman iz njune knjige Najti prave besede za dobro odraščanje (Trouver les mots qui font grandir pour les aider à s’épanouir).
UKINITE PRIMERJAVE
Naj bo pozitivna (“Bila si še boljša od svoje sestre!”) ali negativna (“Nisi bil tako dober kot tvoj brat!”), primerjava otroku preprečuje, da bi našel in samozavestno sprejel svoje mesto med sorojenci. Kadar ima otrok občutek, da obstaja le v primerjavi s svojimi brati in sestrami, bo imel težave pri osebni rasti. Poleg tega to v otrocih vzbudi tekmovalnega duha, kar običajno ne spodbuja pravega razumevanja.
Čeprav je primerjava mikavna, saj staršem omogoča, da opazijo značaj in darove svojih otrok, nikakor ni primerna, da jo izrazimo pred otrokom, saj razdvaja, vnaša občutek manjvrednosti (ali večvrednosti) in vzbuja rivalstvo ter ljubosumje.
Preberite še:
9 načinov, kako lahko otroka pripravimo na prihod sorojenca
Bernadette Lemoine staršem svetuje, naj ne primerjajo in naj tudi otroke spodbujajo k temu, da se ne primerjajo med seboj. Lahko jim rečemo: “V družini smo vsi različni. Ni se nam treba primerjati in tekmovati. Ko se primerjaš z bratom ali sestro, v mojih očeh zato ne boš zaslužil več ljubezni. Biti moraš to, kar si, s svojimi močnimi in šibkimi stranmi.” Psihologinja predlaga, da družino primerjate z mavrico, da pokažete, kako je vsak član družine nepogrešljiv: “Naša družina je kakor mavrica in to je lepo! Vsi ste različni, a vsak enako šteje. Mavrica je lepa le, če v njej ne manjka nobena barva.”
POKAŽITE, DA JE VSAK OTROK EDINSTVEN
Vsak otrok je edinstven in mora to tudi občutiti. Gospod je našel besede, kako to izraziti svojemu ljudstvu: “Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim,” je zapisano v knjigi preroka Izaija.
Vsak starš mora najti svoje besede, s katerimi bo otroku dal čutiti, da je edinstven in da ga ljubi takšnega, kakršen je. To lahko stori z besedami, s kretnjami nežnosti, s kakovostno preživetimi trenutki “ena na ena” z otrokom, odvisno tudi od njegove starosti, ali kako drugače.
Preberite še:
Poskrbite, da vašega desetletnika ne zasenčijo drugi sorojenci
OPOMNITE JIH, DA ENAKOST NI PRAVIČNOST
Čas, ko gredo otroci spat, se z leti spreminja, prav tako čas, ki ga posvetimo vsakomur vsak dan, ni enak, naše občudovanje je odvisno od truda in napora slehernega od njih … Kljub temu avtorici poudarjata, da starši ne smejo razlik jemati za krivico, ker enakost ni pravičnost, in to je otrok sposoben razumeti.
“Pravičnost je to, kar vsakemu gre in kar je za vsakogar najbolje. Različno ste stari, imate različne okuse … in toliko bolje! Bilo bi krivično, če bi vsakega obravnavali enako,” jim lahko pojasnimo z besedami Bernadette Lemoine in Diane de Bodman.
Preberite še:
5 stvari, ki so mi bile pri odraščanju v veliki družini všeč
Glede nalog, ki naj jih otroku damo, avtorici poudarjata, da je otrok poklican, da raste v odgovornosti: “Res je, včasih od tebe zahtevava več kot od tvojega mlajšega brata. Njega prosiva nekaj drugega. Razumeva, da ti je zato težko, da se ti zdi krivično in nepošteno. Ko si bil ti majhen, pa je bilo drugače. Zdaj si večji in lahko določene stvari narediš sam in sam zase. Počasi pa boš zmožen narediti tudi kaj za druge.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Starši otrokom prevečkrat rečemo ne, ker sem nam česa ne ljubi početi”
Preberite še:
Penelope Cruz se spominja dne, ko je mati Terezija spremenila njeno življenje
Preberite še:
Kaj lahko storimo, da ob koncu življenja ne bomo ničesar obžalovali?