Kako poteka dialog in srečanje med dvema tako različnima osebnostma? Kako se soočata s svojimi različnimi pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta?
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Povsem svež, še iz pečice bi lahko rekli, je film Dva papeža (The two popes), ki na intimen način zariše portret papeža Benedikta XVI. (Anthony Hopkins) in papeža Frančiška (Jonathan Pryce).
Preberite še:
Katerih animiranih filmov se veselimo v letu 2020
Fikcija, ne dokumentarec
Film je napisan po scenariju Anthonyja McCartena, ki se je v preteklosti že zelo uspešno lotil filmskih biografij drugih fascinantnih osebnosti, kot so Winston Churchill, Stephen Hawking … Ker film prikazuje zasebne pogovore obeh papežev, ga seveda ne smemo jemati kot dokumentarec, saj nihče nima dostopa do intimnih stvari in pogovorov, ki se dogajajo v Vatikanu.
A avtor filma je vseeno želel prikazati verjeten potek srečanj in razvoj odnosa med tema velikima možema, ki sta si med seboj tako zelo različna.
Papež Benedikt XVI.
Leta 2013 je sam odstopil s sedeža papeža, kar je bil prvi odstop papeža od daljnega leta 1415, ko je odstopil papež XII. Odtlej ima Benedikt naziv “pope emeritus” ali “zaslužni papež” ter ostaja tesni sodelavec Vatikana. Po rodu Nemec, je znan po svoji zvestobi cerkveni tradiciji in njenim doktrinam.
Preberite še:
Ne zamudite filma o škofu Jožefu Smeju
Poznan in spoštovan kot velik teolog, se je zavzemal za to, da bi Cerkev znova dosegla tisto spoštovanje in tradicijo, kot jo je imela nekoč. Nekateri so mu očitali, da ni v stiku s problemi sodobnega sveta in da s svojim nastopom ni blizu malim in oddaljenim.
Papež Frančišek
Prav zato je tako zanimiva dinamika med njim in papežem Frančiškom, ki deluje precej drugače. Po rodu Argentinec je bil od nekdaj v stiku z najrevnejšimi sloji v svoji državi, prestal pa je tudi diktaturo v argentinski državi, ki mu je prizadejala kar nekaj ran.
Preberite še:
Igralka o duhovni izkušnji med snemanjem filma o sveti Favstini
Od svojega nastopa dalje se zavzema za to, da bi se Cerkev približala ubogim, majhnim in odrinjenim, znan pa je po svojem motu, naj Cerkev zida mostove, ne zidov. Že v začetku je odklonil številne dragocenosti in papeške simbole, saj želi ostati preprost in tudi s svojo opravo sporočati ponižnost. Nekateri mu očitajo, da je s svojimi nazori preveč liberalen za Katoliško cerkev.
Zakaj si je vredno film ogledati?
Kako potekata dialog in srečanje med dvema tako različnima osebnostma? Kako se soočata s svojimi različnimi pogledi na Cerkev, vernike, probleme in izzive sodobnega sveta? Kako usklajujeta svojo različnost ter kako se približata drug drugemu – vse to prikazuje film Dva papeža, ki ponuja zanimiv vpogled v dogajanje za vatikanskimi zidovi.
Preberite še:
Tu je izbor 10 filmov, ki nas lahko veliko naučijo
Nekatere stvari v filmu so popolnoma resnične, kot npr. spovednica, v kateri zdajšnji papež Frančišek v mladosti spozna svojo poklicanost v duhovniški poklic. Druge stvari, na primer njegovi stiki z oblastmi v času vojaške diktature, so precej neskladni z resnico, ali dialogi med dvema papežema, ki so fiktivni, a zelo prepričljivi in mojstrsko odigrani, tako da si ne moremo izbrati svojega “najljubšega” papeža.
Kot namreč spoznamo v filmu, sta tudi dve tako veliki osebnosti, kot sta papež Benedikt in papež Frančišek, v svojem bistvu tudi človeka iz mesa in kosti, s svojimi travmami, problemi in dilemami, svoje križe pa morata nositi na očeh vsega sveta. Mojstrska igralca Anthony Hopkins in Jonathan Pryce poskrbita za to, da na vlogo papežev ter na osebnosti, ki so nam vsem poznane, gledamo z drugačnimi in morda predvsem bolj razumevajočimi očmi.
Preberite še:
Katedrala v Albiju, trdnjava luči
Preberite še:
Mojzes in Aron navdihnila novoletno voščilo Boba Dylana
Preberite še:
“Nikoli nihče ne bi smel napovedati, kaj bo z otrokom, ker ne more”