Odraščal je v razbiti družini in z gangsterjem, živel je v kruti revščini in dolgo ni poznal biološkega očeta. Kako je René-Luc postal duhovnik?
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Danes 53-letni francoski duhovnik René-Luc – pomenljivo je že njegovo ime, ki pomeni na novo rojen v luč – se je rodil kot tretji od petih otrok. Mama, ki je bila vzgojena v katoliški veri, se je poročila pri 19 letih, dve leti pozneje pa zapustila moža in se preselila k drugemu moškemu. Otroci so imeli različne očete. “V naši družini s petimi otroki sta besedi polbrat in polsestra prepovedani. /…/ Že tako je dovolj trpljenja v naših življenjih, zakaj bi mu torej dodajali še besede, ki zadenejo ravno tja, kjer najbolj boli.”
Ko je bila mama noseča in je pod srcem nosila René-Luca, so nekateri ljudje pritiskali nanjo, naj splavi. Na smrt so ga obsodili z izgovorom, da je otrok, obsojen na nesrečo. Čeprav za mamo to ni bila preprosta odločitev, se je odločila, da mu da priložnost.
Preberite še:
“Splav ženski pravi: bolje je uničiti otroka kot imeti tebe za mamo”
Odraščanje v revščini
Po ločitvi je bilo mamo sram, morda se je počutila celo od Cerkve zavrženo. Vse otroke je nesla h krstu, ni pa jim dala druge verske vzgoje kot zdravamarijo, ki so jo peli na poti od postaje šolskega avtobusa.
Ker niso imeli sredstev za preživetje, jih je večkrat obiskala socialna delavka, ki je mamo nekoč prisilila, da je vseh pet otrok oddala v internat.
Res je, naši želodci niso več krulili od lakote, so se nam pa naša srca trgala od bolečine. Ko ima otrok samo mamo, da nahrani njegovo željo po nežnosti, zakaj tvegati, da bo lačen ljubezni?
Potem ko je podedovala nekaj premoženja in prevzela vodenje hotela z restavracijo v manjšem mestu, jih je znova prišla iskat. Njihova sreča ni trajala dolgo, saj jim je nekega večera ogenj uničil vse premoženje.
Preberite še:
“Šele ko občutimo pomanjkanje, takrat znamo dati stvari pravo vrednost”
Življenje z gangsterjem
Nekaj let pozneje je mama v restavraciji, kjer je dobila službo, spoznala Martiala, ki je predramil njeno srce. Po nekaj dneh so se preselili k njemu. Takrat 10-letni René-Luc se je navezal na moškega, ki mu je celo predlagal, da prevzame njegov priimek.
Martial ni hodil veliko zdoma in otroci so postali radovedni, ko jim je mama zabičala, da nikomur ne smejo povedati njegovega priimka, ker ga išče policija. Pozneje je René-Luc izvedel, da je bil del organiziranega kriminala v Franciji. Ko je Martial spoznal, da René-Luc pozna njegovo skrivnost, se ni več trudil skrivati svoje pokvarjenosti. Postal je nasilen in moškega, ki je tako grdo ravnal z mamo, je René-Luc začel sovražiti.
Preberite še:
Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi
Pri 12 letih je René-Luc prevzel vlogo starejšega brata in maminega zaupnika. Ni bil najbolj prijazen do svojih dveh sester. Ko je nekoč udaril eno od njiju, ga je Martial pretepel, čeprav se je hkrati sam spravljal na njegovo mamo. “Čeprav mi ni pokazal s svojim zgledom, je Martial z enim zamahom ustavil moje nevarno spuščanje v brezno nasilja, ki sta ga bili deležni celo moji dve sestri.” Mama je tožila, da ne zmore več, zato so na skrivaj načrtovali pobeg. Uspelo jim je, nekaj dni pozneje pa je policija med kontrolo prometa Martiala aretirala in ga poslala v zapor, kjer so ga kljub vsemu večkrat obiskali.
Mama je bila vedno pripravljena pomagati tistim, ki so bili v pomanjkanju ali ki so trpeli. Trpljenje nekatere ljudi tako zagreni, da jih je težko prenašati. Pri drugih pa zbudi izostren občutek za trpljenje drugih, ki jim potem želijo na vsak način pomagati. Mama spada v drugo skupino.
Ko je Martial odslužil zaporno kazen, se je zopet preselil k njim. Postal je še bolj prostaški, žaljiv in nasilen. Mama je končno spoznala, da je dovolj, in ga prijavila na policijo. Nekega novembrskega dne je pred hišo storil samomor. Čeprav je bil to moški, ki jim je storil veliko hudega, je bil edina oseba, ki se je do njega obnašal kot oče. “Žalosten sem bil, vendar to ni bilo čustvo, ki je v tistem trenutku prevladalo v meni. Ne, iskreno povedano sem bil predvsem olajšan. Vedel sem, da odslej ne bo več udarcev, paničnega strahu, pobegov ali odhodov v bolnišnico.”
Preberite še:
“Edini jezik, ki sem ga poznal, je bilo nasilje”
Po poteh “vzornika”
Že v času, ko je bil Martial v zaporu, je začel René-Luc zelo očitno kršiti zakon. V obdobju pubertete je mama izgubljala nadzor nad njim. Živel je brezobzirno, ponočeval je in se družil s starejšimi, ki so kadili travo, dobival se je z dekleti, njegova strast so postali motorji in nogomet. Nekega večera je bil nasilen nad mamo, zaradi česar se je zgrozil sam nad sabo.
Začetek duhovnega potovanja
Močno obupana mama ga je na pobudo prijateljice povabila na pričevanje pastorja Nickyja Cruza, ki je bil nekoč vodja gangsterske tolpe v New Yorku. “Martial je bil edini moški zgled, ki sem ga imel v življenju. Močno me je zaznamoval in žal je moje obnašanje vedno bolj sledilo njegovemu zgledu. Ona je to opažala in celo trpela posledice, zaradi česar je bila zelo zaskrbljena. Mislila si je, da mi bo moški, ki je hodil po isti poti kot Martial, lahko pomagal.”
Preberite še:
Spreobrnjeni metalec na onkologiji. Na terapiji moli in evangelizira v bolnišnici
René-Luc je zelo hitro pozabil na začetno razočaranje, da vodja tolpe nosi kravato, in kar požiral njegove besede. Nicky je zelo prepričljivo pripovedoval o Jezusu, na koncu pa zbrane povabil, da ga skupaj prosijo, naj spremeni njihova življenja. Ko je Rene-Luc molil, so mu po obrazu tekle solze.
Solze pogosto pokažejo Božje delovanje, ki naša kamnita srca spreminja v srca iz mesa.
Od tega trenutka dalje je želel bolje spoznati Jezusa. Z veliko zagnanostjo se je lotil branja Svetega pisma. Sestra, ki se je pripravljala na prejem zakramenta svetega obhajila, je postala njegova učiteljica verske vzgoje, pridružil se je molitveni skupini. Oddaljil se je od težavnih prijateljev, nogomet, motorji in dekleta pa niso bile več edine stvari v življenju, ki bi se jim posvečal z vso predanostjo. Največja sprememba se je zgodila v odnosu do mame. Priznava, da po svoji spreobrnitvi ni postal angel in da nasilje, ki se je v njem nabiralo v času otroštva, ni kar izpuhtelo.
Preberite še:
Kako prebirati psalme, ki vzbujajo vtis, da poveličujejo nasilje
Pot razločevanja
Mama, ki se je spreobrnila nekoliko pozneje, ga je vpisala v zasebno šolo. Zaradi nošenja lesenega križa okoli vratu je bil deležen opazk in norčevanja. Čeprav ga je zaradi tega včasih preplavila jeza, se je hitro pomiril.
Kristjan, ki pričuje s svojo vero, je pribit na križ, tisti, ki ne pričuje, pa je že mrtev.
Večkrat se je spraševal, ali bi postal duhovnik, a je zaradi svoje preteklosti dvomil, da bi Jezus sploh želel poklicati tako osebo.
Bog ne kliče najboljših, jaz to lahko potrdim iz prve roke, vabi pa nas, da mu damo, kar je najboljše v nas.
17-leten se je s skupino odpravil v Libanon, da bi vrnili vsaj nekaj poguma tamkajšnjim kristjanom. Pozneje je z nekaj prijatelji ustanovil krščansko rock skupino z imenom Totus Tuus, eno prvih katoliških skupin v Franciji, s katero so posneli tudi zgoščenko.
Pred vstopom v semenišče mu je duhovni spremljevalec predlagal, naj vstopi v svet dela, kjer bo njegov duhovniški poklic dozorel. Med študijem v Rimu je med velikim tednom leta 1993 v baziliki svetega Petra pel kot solist. Zaznamovalo ga je služenje vojaškega roka in humanitarna odprava v države nekdanjega vzhodnega bloka. 26. junija 1994 je bil posvečen v duhovnika in bil zadolžen za duhovno oskrbo mladine.
Srečanje z biološkim očetom
Pri 19-letih, večer pred maturo iz nemščine, je René-Luc dobil telefonski klic. Poklical ga je biološki oče. Priznal mu je, da se zaradi težav z alkoholom prej ni želel srečati z njim, ko se je pozneje trudil, da bi ga poiskal, pa mu ni uspelo. Svoje zadnje upanje je izročil Jezusu s prižigom svečke v Lurdu, kjer je prosil, naj mu pomaga najti sina. Po pogovoru sta ugotovila, da sta pred Bernardkino votlino stala istega dne!
“Ko otrok ne pozna enega od staršev, po mojem mnenju lažje prenaša to preizkušnjo, če mu okolica predstavlja bolj pozitivno podobo o njegovem neznanem očetu ali materi. Ko otrok odraste, pa so stvari drugačne. Izvedeti mora resnico, tudi če je boleča.”
Danes je Rene-Luc župnik študentske župnije in voditelj škofijskega misijona CapMissio v Montpellierju. Pričuje mnogim mladim in zapornikom. Svojo osebno zgodbo je podrobneje zapisal v knjigi Gangster ali duhovnik?, ki je izšla pri založbi Družina.
Preberite še:
Nameraval je na zabavo, pristal pa v cerkvi. Od takrat je vse drugače
Preberite še:
Meden poklon pariški Notre Dame
Preberite še:
Skrivnosti dobro organiziranih mam velikih družin