Staršev samohranilcev je ogromno. V članku razkrivamo nekaj preprostih načinov, kako jih lahko razbremenimo
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Starševstvo je lahko zelo osamljen poklic. Sprva se vam morda ne bo zdelo, saj že sam pojem vključuje dva človeka. Kot oče pogosto porabim ure in ure s svojimi otroki ter se z njimi pogovarjam o samorogih, igramo se našo igrico, pri kateri si izmenjamo kocke in nato plosknemo z dlanmi.
Preberite še:
Zakaj odnos lahko propade?
Z ničemer ne bi zamenjal tega čudovitega časa, a včasih bi se mi zares prilegel odrasel pogovor. Takrat pokličem prijatelja in se dobiva na kavi. Hvala Bogu imam to srečo, da sva z ženo prava ekipa in si znava vzeti odmor od starševstva.
Občutek osamljenosti
V parku opazujem, kako starši stojijo drug ob drugem in potiskajo gugalnico. A kaj ko se med seboj ne poznajo in ne komunicirajo. Nato njihovi otroci skupaj stečejo na igrišče. Kljub temu da so se komaj spoznali, so otroci že pravi prijatelji, njihovi starši pa se samo usedejo na klop in buljijo v svoje telefone.
Tem prizorom nisem priča pogosto, saj se v park običajno odpravimo kot družina, zato se lahko mirno pogovarjam s svojo ženo, medtem ko se otroci igrajo. Zato pa večkrat pomislim na tiste, ki hodijo sami z otrokom, predvsem govorim o starših samohranilcih. Kako zlahka se lahko počutijo osamljene.
Preberite še:
V odnosih je pomembna tudi kvantiteta, ne le kvaliteta
Navezati stik
Ko sem iskal načine, kako jim pomagati, sem našel številne nasvete. Skušal sem povzeti tiste najbolj uporabne, a vedno znova sem spoznal, kako neprecenljiva je moja žena, ko mi stoji ob strani in nudi tisti pristen človeški stik, poleg tega da si deliva skupno življenje in si vzajemno pomagava, da naju starševstvo ne izolira od drugih.
Včasih je dovolj že, da se smejiva najinemu otroku, ko se igra z lego kockami, spet drugič se sprostiva, ko spraviva najine otroke spat. Žal pa starši samohranilci ne uživajo v tej povezanosti, zaradi česar obstaja tveganje, da bi postali zelo osamljeni.
Preberite še:
Od poroke prek varanja in hladnosti do trdnega zakona
Spoznal sem, da ne potrebujejo pomoči v obliki materialnih dobrin, temveč da želijo le navezati stik z drugimi. Potrebujejo osebo, ki jim bo po napornem dnevu v tolažbo in ki bo šla z njimi v park, da se bo starš lahko pogovoril, medtem ko na gugalnici poriva svojega malčka. Zato naj vam razkrijem tri preproste nasvete, s katerimi lahko pomagate samohranilcem.
Bodite jim v oporo
Pridejo dnevi, ko dvomim v svoje starševske sposobnosti. Zdi se mi, kot da sem se jim izneveril, da sem bil morda preveč strog. Zato pa imam ženo, ki mi je vedno v oporo. Tudi samohranilci potrebujejo tovrstno čustveno oporo. Lahko gre zgolj za to, da poslušate njihove težave in jih pomirite, da jim kljub vsemu gre odlično.
Preberite še:
Nihče ni popoln. Kako premagati perfekcionizem v zakonu?
Svetujte jim
Včasih spoznam, da ne vem vsega in bi mi dobro del kakšen nasvet. Moja žena ima skoraj vedno pravi nasvet, saj pozna tako mene kot najine otroke. Biti starš pomeni redno presojati in biti preudaren. Gre namreč za odločanje, značilno za določene okoliščine, in veščino, ki jo boste usvojili le s prakso.
Zato pa starši pogosto iščejo nasvete. Ne pravim, da morajo samohranilci nujno upoštevati vaše nasvete. Hočem reči le, da ko vas vprašajo za nasvet, jim bodite zares v oporo in jim ponudite okolje, v katerem se bodo počutili varno in bodo o svojih težavah lahko mirno spregovorili.
Povabite jih na družinske dogodke
Če se starši samohranilci počutijo osamljene, jih lahko preprosto povabite na družinske dogodke. Kako zelo sem vesel, ko se moji otroci lahko igrajo s svojimi bratranci in sestričnami, medtem ko se odrasli lahko mirno pogovarjamo. Pomembno je, da tudi samohranilcem ponudite, da se pridružijo širši družini.
Preberite še:
Težave v zakonu? Zatecite se po pomoč k sv. Rafaelu
Starševstvo je vseživljenjski poklic, ki zahteva popoln vložek in le tako lahko starš ljubi svoje otroke z dušo in telesom. Starševstvo je čudovita, a naporna izkušnja. Kot starši, bodisi poročeni bodisi samohranilci, pa moramo držati skupaj, saj nihče ne bi smel po tej zahtevni poti hoditi sam.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
Ne počnite ničesar. Opazujte in oblikujte svoje možgane!
Preberite še:
Kakšen je dober zakonec?
Preberite še:
Na cesti je izsilil prednost, nato pa se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. Boste preizkusili tudi vi?