Toda kako ji to razložiti in se izogniti prepiru?
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
To, da bi z zakoncem vse počela skupaj, so predvsem sanje številnih žena: deliti vse, povedati si vse, živeti skupaj, držati se za roke. Želja po pristni ljubezni, ki je moški ne čutijo enako …
Preberite še:
Kaj se zgodi, ko katoličana skleneta zakonsko zvezo?
Mnoge žene se pritožujejo, da njihovi možje ne čutijo več potrebe, da bi z njimi delili več podrobnosti vsakdanjika. “Čutim, da je moj mož samski in poročen moški hkrati! Opažam, da me ima rad, vendar bi si želela, da bi delala stvari skupaj: skupaj urejala hišo, skupaj molila, skupaj hodila nakupovat. Takoj, ko odide, ga pogrešam.”
Ko se mož počuti utesnjenega in noče vsega tega početi s svojo ženo, se ta vpraša, ali je res zaljubljen vanjo.
Vse početi skupaj: misija nemogoče?
John Grey v knjigi Moški so z Marsa, ženske so z Venere daje zelo preprosto, celo poenostavljeno razlago. Ali ženske še niso spoznale, da moški in ženske ne prihajajo z istega planeta? Moška vizija para je že na začetku korenito drugačna od ženske. Moški občasno čuti potrebo po umiku “v svojo jamo”, razlaga avtor.
Preberite še:
Od poroke prek varanja in hladnosti do trdnega zakona
V preteklosti se je zdelo, da so moški, ko so bili v službi, na ribolovu ali na sestankih, pozabili, da njihove žene mislijo nanje in si želijo njihove prisotnosti. Ženska na splošno potrebuje stalno prisotnost ljubljene osebe. Moški bo z veseljem rekel, da mora par imeti možnost, da diha z močnimi trenutki povezanosti in intimnosti, ki se izmenjujejo s trenutki svobode. Ali ni v tem primeru užitek ob vnovičnem srečanju, ko par ne preživi vsega dne skupaj, večji?
Mogoče bi morali odgovor poiskati drugje? Problem para ni toliko v tem, da “dela vse skupaj”, ampak “delati vse za dobro počutje drugega”.
Vsega ni mogoče narediti skupaj, še posebej danes, ko nam delo in socialne dejavnosti ne omogočajo, da ves čas preživljamo skupaj. Zaljubljenec, ki vstopi v zakonsko življenje in si reče “nikoli se ne bova oddaljila”, se bo moral soočiti z dejstvi: življenje loči toliko, kolikor združuje. Vendar je ta čudovita skupnost, v kateri živi zaljubljeni par, možna, če vsak od njiju v trenutkih, ko ne moreta biti skupaj, pomisli na sozakonca.
Preberite še:
Največja past v zakonu
Skupaj čez ločitve
Zato mož pri svojih poklicnih ali prostovoljnih dejavnostih ne bo pozabil, da je poročen: “Kakšen nasvet bi mi ob takšni težavi dala žena?” Ne bo se odzval samo v svojem imenu, ampak bo naredil dvojno dejanje. Podobno tudi žena, ki se med tednom sama udeležuje maše, ne bo izgubljala časa z vzdihovanjem in obžalovanjem, da je mož odsoten. Spomnila se ga bo v svoji molitvi, Bogu bo izročila besede, ki bi jih mož sam povedal, če bi bil tam.
Takšna zveza uma presega ločitve. Vendar pa mora biti v paru v trenutkih odsotnosti veliko komunikacije, ki omogoča vzajemno povezavo med željami, pričakovanji, veseljem in žalostjo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Se z zakoncem vedno prepirata o istih stvareh? S to kratko molitvijo prekinite začarani krog
Preberite še:
Palača v Sintri hrani edinstven kip, ki prikazuje Kristusovo smrt in vstajenje
Preberite še:
Močne besede, ki lahko spremenijo vaše življenje