Ta naziv je Nikolaju Tolentinskemu leta 1884 podelil papež Leon XIII.
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Zakonca Gurutti sta bili revna kmeta, ki sta živela v italijanski vasi Sant’Angelo blizu Macerate. Ker ju Bog še ni obdaril z otroki, sta romala v svetišče svetega Nikolaja iz Mire (mi ga bolje poznamo pod imenom Miklavž) in ga prosila, da naj ju blagoslovi z naraščajem, ki bi služil Bogu. Njune prošnje so bile uslišane in leta 1245 se jima je rodil sin, ki sta mu dala ime Nikolaj.
Preberite še:
Globoko sporočilo svetnika svojemu sinu
Že kot otrok je kazal neverjetno poduhovljenost, saj je posnemal puščavnike in se skrival v bližnje votline, da bi v njih molil. Med odraščanjem je spoznal, da ga Bog kliče k sebi. Ko je nekega dne poslušal pridigo avguštinskega duhovnika, je nemudoma vedel, da se želi pridružiti temu redu. Pri 18 letih je postal menih.
Pomagal je ubogim
Med leti v semenišču je vsako minuto prostega časa namenil temu, da bi nahranil uboge. Predstojniki so mu dodelili nalogo, da stopi pred vrata samostana, kjer je razdelil nekaj njihovih zalog. Prosečim je delil, kar je lahko, nadrejeni pa so ga morali ustaviti, saj bi sicer bratje sami ostali brez vse hrane.
Preberite še:
Svetnik, ki so ga rešile mamine solze
Nekega dne je Nikolaj nahranil na smrt obolelega otroka, na glavo katerega je nevede položil dlani in dejal: “Dobri Bog te bo ozdravil”. Deček je v hipu ozdravel, vest o njegovem dejanju pa se je hitro razširila.
Nekaj let pozneje, ko je že bil posvečen v duhovnika, je njegovo slavo podžgal še en pripetljaj. Pripeljali so mu starejšo slepo gospo, da bi ji pomagal z molitvijo. Izrekel je iste besede, kot pred leti dečku, in ženski se je nemudoma povrnil vid. Novica o njegovem čudežu se je hitro razširila, ljudje pa so prihajali od blizu in daleč, da bi zanje molil in položil dlani nanje.
Preberite še:
Svetnik, ki je bil izvoljen za papeža, a je pred tem hotel zbežati
Blagoslov kruha
Nikolaj je bil znan pridigar, spovednik in zdravilec. Do konca življenja je deloval v samostanu v Tolentinu, kjer je bil dušni pastir tamkajšnjim vernikom in pomagal revnim. Prosil je za številne pomoči potrebne, mnoge je tudi ozdravil. Velikokrat se je postil in se pokoril ter bil mnogim v navdih.
Po dolgem postu naj bi nekega dne bil tako šibak, da je komaj stal na nogah. Prikazala se mu je blažena Devica Marija, sveti Avguštin pa mu je dejal, naj poje v vodi namakan kruh, ki ga bo prepoznal po križu. Nikolaj ga je ubogal in nemudoma so se mu povrnile moči. Tako naj bi se začel avguštinski način blagoslavljanja in razdeljevanje kruha svetega Nikolaja, ki je znano še danes.
Preberite še:
Svetnik, ki mu je poškodba kolena spremenila življenje
Pomaga dušam v vicah
Pomembno vlogo v Nikolajevem življenju pa so odigrale tudi vice. Neke noči naj bi v snu zaslišal glas redovnika, ki ga je poznal. Ta mu je razkril, da je v vicah, in ga prosil, naj zanj in za duše z njim daruje sveto evharistijo. Tako naj bi jih odrešil in jim odprl vrata nebes.
Tudi tokrat je Nikolaj ubogal in molil zanj celih sedem dni, nakar ga je brat ponovno obiskal in spregovoril, da so duše sedaj z Gospodom. Zato je papež Leon XIII. leta 1884 Nikolaja razglasil za zavetnika duš v vicah.
Preberite še:
100-letni frančiškan, ki je osebno poznal 6 svetnikov
Postane svetnik
O svetem Nikolaju obstaja veliko zgodb, tudi tista o otroku, ki ga je obudil, reševanju tistih, ki so skoraj utonili na ladji, ali o tem, da je s koščkom blagoslovljenega kruha, ki ga je vrgel v ognjene zublje, rešil palačo beneškega vojvode. Nikolaj pa naj bi tudi videl, kako angeli prinašajo hišo svete družine v Loreto. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da je bil Nikolaj Tolentinski ljubeč in prijazen duhovnik, ki je rad pomagal bližnjim.
Umrl je 10. septembra 1305 v Tolentinu, v svetnika pa ga je leta 1446 posvetil papež Evgen IV. Postal je tudi prvi menih avguštinskega redu, ki je bil kanoniziran po njihovi uradni potrditvi leta 1256. Sveti Nikolaj Tolentinski, prosi za nas in naše rajne.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
Ali veste, od kod izvira slovenska beseda cerkev?
Preberite še:
Ste med tistimi, ki vedno zamujajo? Štirje predlogi, kako lahko postanete točni
Preberite še:
Kako spomini vplivajo na odnos in njegovo prihodnost?