Univerzitetni sistem, kakršnega poznamo danes, se je razvil iz evropskih tako imenovanih stolnih šolImenovati srednji vek mračno obdobje v zgodovini človeštva je precej obrabljena fraza. Ta obtožba, ki so jo prvi izrekli renesančni humanisti, ki so sami sebe videli kot neposredne dediče klasične antike (ob tem pa v celoti spregledali deset stoletij zgodovine in izročila, zgrajenih na isti dediščini), se danes večini strokovnjakov zdi zgolj predsodek. V resnici pa so se ravno v teh “mračnih letih” (poleg številnih drugih stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne) rodile univerze.
Univerzitetni sistem, kakršnega poznamo danes, se je razvil iz evropskih tako imenovanih stolnih šol – akademij, običajno priključenih samostanom ali stolnim cerkvam, in sicer za duhovnike, ki so študirali kanonsko pravo, teologijo in filozofijo. Te šole so svoja vrata kmalu odprle tudi laikom in s tem postale izobraževalna središča, v katerih so slušatelji lahko pridobili enake nazive, kakršne poznamo danes: diplomske, magistrske in doktorske.
V fotogaleriji vam predstavljamo pet najstarejših univerz v Evropi. Morda ste katero izmed njih že obiskali.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
