“Kako lepo je, ko si lahko sproščen in se čutiš sprejetega brez ličil”

Ženska ženski – dirigentka in inštrumentalistka Mojca Lavrenčič

Mojca Lavrenčič je nadarjena in vsestranska umetnica, ki je svoje poslanstvo našla v glasbi. Ko ni zaposlena z mnogimi glasbenimi projekti, se v sončnih popoldnevih sprošča z urejanjem vrta, saj jo delo z zemljo neizmerno veseli. Poleg tega obožuje knjige in ustvarjanje unikatnih izdelkov, s katerimi razveseljuje svoje najbližje.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je, da odprem okno in zunaj sije sonce. In da se počutim spočita in polna energije za vse izzive, ki me čakajo v dnevu. Pa da v miru pozajtrkujem, si skuham čaj, opravim manjše opravke in grem delat.

V zadnjem času me res zjutraj razveseljujejo sončni žarki in v miru popita skodelica jasminovega čaja, vendar je letošnja sezona precej izčrpala moje zaloge energije, zato na spočit začetek dneva še čakam.

Preberite še:
Katera od jutranjih rutin pa vam najbolj odgovarja?

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Včasih, ko pridem v Opero in se slučajno zagledam v ogledalu, se spomnim, da se zjutraj sploh nisem zares pogledala. Temu nisem nikoli posvečala veliko pozornosti. Včasih se poskušam motivirati, pohecam se, da danes pa nisem videti tako slabo. 🙂 Predvsem izrečem hvaležnost, da živim.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Zame biti urejena ne pomeni biti naličena ter poslovno oblečena, temveč da sem čista, v svežih oblačilih, s počesanimi lasmi. Od doma imam to lepo vzgojo, da ne čutim potrebe po “preobražanju” sebe v neko podobo. Kako lepo je, ko si lahko sproščen in se čutiš sprejetega brez ličil.

Pri svojem delu sem v nenehnem stiku z ljudmi, zato ne le iz spoštovanja do sebe, temveč tudi do drugih moram biti primerno urejena.

Včasih se je lepo tudi malo bolj urediti in si rečem: “No, danes sem pa še prav posebej lepa.” Ob posebnih priložnostih ter koncertih si vzamem nekaj časa tudi za ličenje. Moram pa priznati, da si v domačem okolju rada privoščim tudi razkuštrane lase in preveliko trenirko. 🙂

Preberite še:
Lepota nam je bila podarjena in vsaka je odgovorna, da s tem ravna “kot dober gospodar”

Preberite še:
Sta lepota in urejenost lahko greh?

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Dan začnem z molitvijo, z njo izročim vse, kar bom počela, v Božje varstvo. Potem tudi vem, da nisem sama v tem, kar počnem. Ne glede na to, kakšni izzivi se zgodijo, imam varstvo vedno zraven.

Drugače pa me duhovno zelo napajajo glasba in ljudje, s katerimi delam. Sicer so dostikrat preizkušnje in konflikti, ampak kadar z eno skupino ljudi skupaj ustvarjamo glasbo in se ta dotakne vseh sodelujočih, je to zame popolna duhovna hrana.

5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
To, kar počnem, kar delam, je hkrati moj hobi. Če si umetnik, je to zelo težko razločevati. Umetnost je poslanstvo. Vse se povezuje. Nenehno počnem in se ukvarjam s tem, kar imam rada. In to je privilegij.

Preberite še:
Veliko delate, a z malo učinka? To so navade učinkovitih ljudi

6. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Žal jih, ker so vsi odnosi s tem povezani, pa tudi zato, ker je trenutno moje delo moje življenje. Moje okolje, družba, s katero sem povečini, se tudi ukvarja z glasbo, tako da je za nas nekaj naravnega, da se o tem tudi pogovarjamo in razčiščujemo. Tudi moja družina ima poseben odnos do umetnosti. Tako tudi doma govorim o tem, s čimer se ukvarjam, ker jih zanima.

Zdi se mi prav, da se o tem pogovarjamo s svojimi najbližjimi. Bolj vidim problem v tem, če probleme in stiske nenehno pogrevamo. Stvari moramo dati ven, da nas nekdo potolaži in mi prisluhnemo drugemu. Ko pa te stvari damo skozi, je tudi zgodba zaključena. In se ne zdi prav, da še naprej obremenjujemo svoje bližnje. Dostikrat moramo predelati tudi sami, pomembna pa se mi zdi časovna distanca. V hipu se nekaj lahko zdi zelo grozno, ampak ne smemo takoj reagirati. Pustiti moramo, da se umirimo in pogledamo na stvari z distanco. Potem so stvari videti precej bolj enostavne in so se zgodile z razlogom.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Težko rečem, da sem že imela kakšno večjo. Je pa delo dirigenta zelo dobra šola zame, saj nenehno na preizkušnjo postavlja mojo osebnost. Po osebnosti nisem preveč samozavestna, dirigent pa mora biti. Kot pravijo – železo se kuje v ognju.

Hkrati me je življenje že večkrat prisililo, da sem se naučila sprejemati to, da se neke želje in cilji, ki sem jih imela, niso uresničili z nekim razlogom, ker je pot morala iti drugače, kot sem si želela. To, kar si želimo, ni nujno najboljše za nas. Enostavno moramo sprejeti vse težko. Dostikrat je zahtevno, ampak če gledamo na vse s to mislijo, da je vse z namenom, ki nam ni vedno dan razumeti, je dosti lažje živeti.

Preberite še:
V težkih trenutkih molite ta psalm

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Velikokrat mi pomaga to, da rečem, da ima to življenje, ki ga živim sedaj, cilj nekje drugje, v večnosti. To mi je pomembno, ker se potem problemi, ki jih imamo tukaj, zdijo manjši.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Ko sem še imela to možnost, mi je bilo najlepše, če sem z nekom naredila refleksijo dneva. To priporočam vsem, ki se imajo možnost z nekom pogovoriti, kajti to, da se pogovoriš o tem, kaj se ti je lepega zgodilo, kaj se ti je slabega zgodilo in kaj bi ti v prihodnje lahko naredil, da bi te slabe stvari preprečil ali nanje kako drugače odreagiral, dan zelo umiri. To je bila ena najlepših terapij. Lahko pa to naredimo tudi sami. Sama kakšno reč zapišem, poskušam prebrati kakšno stran knjige. Če se ne umirim, imam težave s spancem.

Preberite še:
Molitev v zahvalo za ta dan

10. Biti ženska lepo je, ker …
Tudi biti moški je lepo. Tukaj ne vidim, da bi bile ženske kaj boljše kot moški. Zdi se mi, da je lepo živeti to, kar si, ali si moški ali ženska. Moraš se pa znati sprejeti in ne nenehno razmišljati, kako bi bilo lahko drugače. Življenje je prekratko, da ga ne bi zares živeli, pri čemer imam v mislih živeti s hvaležnostjo, v ljubezni.

Običajno me sprašujejo, kako občutim to, da sem ženska dirigentka. Jaz nisem nikoli občutila, da bi bila kaj manj vredna zaradi spola.

Mislim, da je lepo biti človek, ker si lahko v občestvu z drugimi.

 

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.