Življenjska pot, ki vnovič potrjuje načelo, da nikoli ne gre obupati
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Življenjska zgodba Oksane Masters je res posebna. Američanka se je rodila v Ukrajini pred 30 leti. Zaradi posledic černobilske nesreče je bilo njeno telesce že ob rojstvu zelo deformirano. Eno nogo je imela 15 centimetrov krajšo od druge, manjkali sta ji dve kosti, na rokah ni imela palcev, nekaj prstov pa je bilo zraščenih skupaj. Imela je tudi zgolj eno ledvico.
Preberite še:
Po nesreči se je počutil kot telefon na mizi. Zdaj jo jemlje kot poslanstvo
Pomanjkanje, nasilje, zloraba …
Mama ni mogla skrbeti zanjo. Pristala je v sirotišnici, kjer so telesne hibe še potencirale krutost njenega življenja. Stradala je, doživljala ponižanja, pomanjkanje, nasilje, spolno zlorabo. Do sedmega leta je zamenjala tri sirotišnice. Obupno si je želela starševske ljubezni, a so se obljube o posvojitvi vedno znova izkazale za prazne. Okoliščine so jo prisilile v tajenje čustev ali pa njihovo izražanje na napačen način. Na primer s smehom, ko so jo tepli.
Preberite še:
Beti z vozička širi veselje, lepoto in dobroto
Ko je bila Oksana stara sedem let, je v njeno življenje vendarle posijalo sonce. V sirotišnici se je oglasila Gay Masters, profesorica govorne terapije iz ZDA, in jo posvojila. Na začetku seveda brez težav ni šlo. Gay ni znala ukrajinsko, Oksana pa ne angleško, sporazumevali sta se z gestami.
Začetek novega življenja
Sledilo je kar pet operacij. Med drugim so ji zdravniki amputirali nogi. A kot otrok je bila vselej dejavna in zelo tekmovalna. Tako je tudi našla šport. Začela je veslati. Ko se je srečala s plavanjem, pa se je prvič v življenju počutila močno, svobodno. Začutila je, da se zanjo začenja novo življenje.
Preberite še:
Oče, ki je dan za dnem na predavanja spremljal svojega invalidnega sina
Leta 2012 je s svojim športnim partnerjem Robom Jonesom na paraolimpijskih igrah v Londonu osvojila bronasto medaljo. Po podelitvi je stekla v mamin objem, ki ji je ganjena dejala: “Rekla sem ti, da zmoreš, in storila si to!” Kmalu zatem je Oksana odkrila smučarski tek za parašportnike. Nastopila je v Sočiju in se domov vrnila z bronasto in srebrno medaljo.
[protected-iframe id=”ae6fd29b817ff8897843d60f57c9e114-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FOksanaMastersUSA%2Fphotos%2Fa.661201857316242%2F1193196754116747%2F%3Ftype%3D3&width=500″ width=”500″ height=”378″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Preberite še:
Če bi Martin Golob imel ferrarija …
Blesti poleti in pozimi
Zaradi poškodbe se je nato oprijela parakolesarstva in v Riu osvojila četrto mesto. Nato se je v Pjeongčangu spet nadvse uspešno vrnila na smuči kot tekačica in biatlonka. Skupaj je na četverih paraolimpijskih igrah osvojila kar osem kolajn. V medijih nikdar ne pozabi omeniti zaslug ene glavnih igralk v svojem filmu življenja, mame, ki jo je posvojila.
“Ni pomembno, kakšno telo imaš. Pomembna sta duh in odločenost doseči cilje, ki si jih zadaš,” je Oksana dejala za Guardian.
Viri: New York Times, oksanamastersusa.com, teamusa.org, visa.com, cosmopolitan.com, Ukraine Today
Preberite še:
Zgodba o posvojitvi: “Biološke mame ne obsojam, ampak sem ji hvaležna”
Preberite še:
Kraji na Poljskem, ki bi jih moral obiskati vsak katoličan
Preberite še:
Jean Vanier: “Svetništvo me ne zanima. Zanima me edino to, da bi bil Jezusov prijatelj”