O lepoti poročenosti smo se pogovarjali z možem in ženo, ustvarjalcema portala Družinski kompas
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Zakonca Bojana in Luka Škrlj sta avtorja portala Družinski kompas, na katerem (skupaj z Bojaninima sestrama Urško in Moniko) pišeta predvsem o zakonu, družini, vzgoji in odnosih. Njuna ustvarjalnost in predanost temu poslanstvu se kažeta tudi v objavljanju tedenskih podkastov. Gre za avdio datoteko pogovora, ki jo lahko prenesete na računalnik in poslušate, kadar želite. Na družinski podkast se lahko naročite tudi na svojih mobilnih napravah ali tablicah, in sicer prek podcast aplikacij.
Od drugih piscev blogov o družini in materinstvu, ki jih na slovenski sceni vsekakor ni malo, sta drugačna po tem, da zgodbe ne gradita na svojih otrocih. “Želiva poudariti pomen odnosa, otroci bodo svojo zgodbo delili sami, ko in če jo bodo želeli.”
Preberite še:
7 skrivnosti zakoncev, ki se dobro razumejo
Oba prihajata iz glasbenih družin, ljubezen do glasbe ju spremlja ves čas. Sta člana glasbene zasedbe SPES, ki se je že večkrat predstavila tudi na Ritmu srca. Zanju je to način sprostitve in izražanja, predvsem jima je blizu sodobna krščanska glasba, ki jo rada posluša vsa družina.
Spoznala sta se prek glasbe
Bojana je v študentskem domu vodila pevsko zasedbo, s katero so se dekleta pripravljala na prvi nastop. Njena sostanovalka je predlagala, da bi jih na inštrumentu spremljal njen fant, ta pa je zraven pripeljal še Luko. Postala sta dobra prijatelja.
“Tisto leto, ko sva se spoznala, sva se ogromno pogovarjala po telefonu, tudi po dve uri na dan. Ampak ne o površnih temah, kar o globokih,” se njunih začetkov prijateljstva spominja Bojana. Prihajata z različnih koncev Slovenije, Bojana iz Prlekije in Luka z Notranjske. “Jaz sem delal v Ljubljani, Bojana pa je tu študirala, zato sva se lahko kar precej videla.”
Preberite še:
10 glasbenih uspešnic, ki so nastale po navdihu iz Svetega pisma
Oba sta kmalu začutila globljo naklonjenost drug do drugega. “Midva sva že takoj vedela, da če bova začela resno hoditi, se bova tudi poročila.” Za Luko je bil razlog, da nista takoj postala par, ta, da je želel biti popolnoma prepričan, da Bojane ne bo prizadel in bosta že od začetka začela graditi na tem, da bosta imela nekoč, ko bosta poročena, družino.
Bojana njegove namere takoj ni razumela, a je takrat ogromno premolila in se duhovno bogatila. “Vse je bilo za nekaj dobro, čeprav je bilo takrat zelo težko.”
Po letu trdnega in globokega prijateljstva sta postala fant in dekle. “Hoditi sva začela marca, septembra, po srečanju mladine v Stični, sva se zaročila in rekla, da se bova poročila čez dve leti, potem sva pa vsak mesec za en mesec skrajšala in je bilo to že čez eno leto, oktobra.” 🙂
Preberite še:
10 najlepših pesmi za cerkveno poroko
Preberite še:
40, 50, 60 let poroke … pari razkrivajo skrivnost dolgega in srečnega zakona
Spominjata se poletnih duhovnih vaj za mlade pare v Stržišču, ki sta se jih udeležila. “Bil je duhovni vikend. Nič več ni bilo tiste prve zaljubljenosti, ampak se je v naju začelo dogajati nekaj več, tista ljubezen, ki je vsakodnevna odločitev, ne pa metuljčki, ki enkrat minejo. Kaj pa ti potem ostane?”
V času zaroke jima je izziv predstavljala fizična oddaljenost, saj je Bojana dobila službo v bližini domačega kraja. “Skušala sva usklajevati, bilo je težko, veliko odrekanj, ampak je bilo to dobro za naju. Hkrati sva se pripravljala na poroko, kar je bil izziv. Zato sva izbrala e-pripravo na zakon, ker je bila logistično bolj izvedljiva.”
Tak način priprave na zakon oba zelo pohvalita. “Želela sva si več, da bi gradila, ne da samo greš nekam za en vikend in ob koncu dobiš podpis.”
Pomembnost zakonske zveze in vlaganja v odnos
Zakrament zakona sta drug drugemu želela podeliti tudi s krščanskega vidika. “Če je to to, zakaj bi čakal še pet let,” razmišlja Luka, Bojana pa doda, da si brez poroke “na istem mestu, ne narediš koraka naprej. ‘Saj je v redu tako, kot je.’ Da, mogoče, ampak mi stremimo k nečemu več, ker nam je Bog obljubil nekaj lepšega.”
“Saj velikokrat pride do tega, da ni lepo, idealno. Ima en slab dan, so otroci bolni in je naporno, pa je stresno v službi … imamo različno dinamiko, kot vsi. Ampak se je vredno truditi za odnos, čutiva, da naju to bogati.”
Preberite še:
Kako sem uspela najti čas zase, ko so bili moji otroci še majhni
“V trenutkih, ko nama je najtežje, se spomniva poročnega dne, ko je bilo vse pravljično, na poročno obljubo, ki sva si jo izrekla, da si bova zvesta. Iz tega črpava vsak dan. Zato je poroka tudi tako pomembna, ker te ves čas spominja na nekaj, ves čas imaš to v sebi. Takrat sva med naju povabila tudi Boga. Smo trije in, kot pravijo, se trojna vrvica ne pretrga tako hitro. Zato nama to res ogromno pomeni. Ne samo list papirja, ampak je obljuba, ki jo preizkušava vsak dan. Padava, se vzpenjava in spet padava. Ampak sva pa srečna, to je glavno.”
Eden od razlogov, zakaj se po njunem mnenju vse manj parov odloči za poroko, bi lahko bil “strah, da zdaj pa ne bom več svoboden. Ampak če bi okusili, kaj pomeni biti poročen … To je dejansko svoboda. Midva sva v zakonu svobodna, sva zvesta drug drugemu. Ne pa da imaš ves čas nek strah, da bo nekdo ušel.”
Preberite še:
Družina, ki lahko sestavi nogometni ekipi in mini orkester
Začetki ustvarjanja Družinskega kompasa
Bojana je dobila idejo, da bi imela blog, na katerem bi delila svoj pogled na svet, zakon, družino in vzgojo. “Želela sem pokazati, da je lepo biti poročen in da pri vzgoji ne gre samo za navezo mama – otrok, temveč je v družini prisoten tudi oče, mož, ki se ga postavi na prvo mesto. In če se bova midva trudila za ljubezen, bodo prek nje ljubljeni najini otroci. Ne da bi jih zapostavljala, ampak jih imava tako rada, da želiva najprej izgraditi najin odnos in jim s tem dati nekaj več pri vzgoji.”
Preberite še:
“Vloganje me uči, da lepa sporočila povem čim bolj preprosto”
Luka ji je izpolnil željo. “Če žena želi imeti blog, ga bova naredila.” Slednji je pozneje prerasel v portal, začela sta snemati tedenske podkaste, videe in pisati članke. Ves čas pa razmišljata, kako bi svoje delo še izboljšala in tematsko razširila ter ga približala ne le zakoncem z družinami, temveč vsem generacijam.
Drugačen način pričevanja
Prek tedenskih podkastov, ki so vse bolj popularni, Bojana in Luka spregovorita o svojih pogledih na obravnavano temo, hkrati pa nagovarjata in spodbujata poslušalce, da o tem razmišljajo tudi sami. Pri tem pride v ospredje govorjena beseda oz. njena vsebina, kar je tudi njun namen.
“Sam poslušam kar nekaj podkastov in se mi zdi to koristno izkoriščen čas. Če se peljem v službo, v avtu poslušam, kar me zanima. Videa ne moreš gledati med vožnjo, poslušaš pa lahko. Ne le med vožnjo, tudi med rekreacijo, pospravljanjem in podobnim je podkast najboljša možnost za izobraževanje.”
Preberite še:
Družinska gostilna: “Ne moreva imeti tihega tedna in si naročila strank pisati na listek”
Preberite še:
Trije presenetljivi namigi, ki pomagajo, da ljubezen v zakonu raste
Oba se strinjata, da ob pripravljanju in snemanju teme tudi sama veliko prejmeta. “Tudi nama je v izziv, da se pripraviva na teme, jih raziščeva, kaj prebereva … Mogoče ravno tisto, kar naju tisti trenutek teži, s čimer se spopadava. Vmes se tudi skregava, a potem tudi prideva na tisto točko, ko se uskladiva,” razmišlja Bojana, pritrdi ji tudi Luka: “Vsakokrat, ko predelava temo, narediva en korak, eno stopnico naprej v najinem odnosu.”
Krmarjenje med obveznostmi
Kljub poslanstvu, ki sta ga našla, je zanju na prvem mestu družina. “Vedno se trudiva, da zaradi tega najinega dela ne bi trpela otroka in midva. Ko vidiva, da je neka meja presežena, nehava in se usidrava nazaj.”
Oba želita, da bi zjutraj vstajala prej, da bi lahko prebrala Božjo besedo in se tako napolnila. “Nekaj časa sva to prakticirala, trenutno pa ne gre. Ampak nama manjka. Ko sva bila pred kratkim na seminarju gibanja Družina in življenje v Crikvenici, sem slišala zanimivo misel: ‘Kar zjutraj vržeš v mlin, cel dan melješ.’ Če bi to naredila, bi zagotovo lepše začela dan,” razmišlja Bojana.
Z novim letom sta si poskušala bolje razporediti čas. “Dinamika je takšna, da je zjutraj treba vstati, urediti otroke, iti v službo, ko smo skupaj nazaj, je pol petih popoldne, takrat kaj pojemo in se kmalu že odpravljamo spat. V tem času morava seveda narediti še kaj za spletno stran. In dejansko iščeva, da bova ob vsem tem več časa namenila tudi družini. To poslanstvo morava graditi, ampak ko nama bo steklo, bo lažje.”
Izziv vzgoje
Bojana in Luka sta tudi starša Veroniki in Pavlu. Predvsem triletnica z vztrajnostjo že preizkuša meje svojih staršev, kar jima trenutno predstavlja največji izziv na tem področju. “Otrok bo vedno preizkušal meje in bo hotel tudi prek njih. Če jih ne bo dobil v družini, bo iskal drugje. In to bo najverjetneje družba, ki ne bo najboljša. Prav je, da mu postavimo meje in damo ljubezen.”
Preberite še:
Vzgoja brez discipline: devet nasvetov, kako se ji izogniti
Pomembno se jima zdi, da otroka čutita ljubezen in enotnost med njima. “Tudi ko se kregava, sva pri vzgoji enotna, ne da pri meni dobi en odgovor in pri mami drugega.” “Ker hodi potem spraševat. Mogoče bo eden od naju popustil. Tudi če se takrat ne strinjava popolnoma, si nakaževa z gestami, da ne ugotovi, da sva midva neko stvar sklenila.”
Prizadevata si, da med časom za družino odložita telefone in druge moteče naprave, da “smo skupaj in imamo svoj čas. Namreč, malo zapiska telefon in je že motnja: otrok obrne glavo, midva obrneva glavo in to moti naš čas, ki je dragocen in redek.” Hvaležna sta za ljubezen in družino. Trudila se bosta, da vest o lepoti poročenosti doseže čim več ljudi.
Preberite še:
Družinska gostilna: “Ne moreva imeti tihega tedna in si naročila strank pisati na listek”
Preberite še:
10 najlepših pesmi za cerkveno poroko
Preberite še:
10 priprošnjikov, ki vas bodo spremljali skozi nosečnost