Mnogi redovi turistom nudijo sobe v svojih čudovitih starodavnih zgradbah v neposredni bližini vseh najpomembnejših znamenitosti
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Za mnoge obiskovalce Rima je to najbolj varovana skrivnost: nastanitev v samostanu je dostopen in edinstven način bivanja v večnem mestu. V skladu z izročilom gostoljubja, ki ga redovi negujejo že več kot 1.500 let, redovniki in redovnice v rimskih samostanih nudijo nastanitve z nočitvijo in zajtrkom tako za romarje kot tudi za turiste. Za spremembo od klasične in neizrazite funkcionalnosti običajnega hotela nastanitev v samostanu navadno pomeni bivanje v več stoletij stari zgradbi z vsemi arhitekturnimi značilnostmi svoje dobe in kapelo, v kateri vsak dan obhajajo bogoslužje.
Ta gostišča, običajno nedaleč stran od najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti, popotnikom nudijo tudi delček pristne rimske kulture med redovniki in redovnicami, ki tam živijo.
Preberite še:
9 zanimivosti o čudovitem vodnjaku Trevi v Rimu
Zajtrk je vključen v ceno, televizija pa v samostanih ni na voljo, s čimer imajo gostje možnost, da izkusijo umirjeno življenje, kot ga določa gostitelj. Bivanje v samostanu pa ni za vsakogar, saj večina redov svoja vrata zapre že okoli 23. ure. Za družine, ki potrebujejo več kot eno sobo, številni samostani nudijo zelo dostopne cene nastanitev v spalnicah z več pogradi, kar pomeni, da si tudi številčnejše družine lažje izpolnijo sanje o obisku večnega mesta.
Spletna stran Monastery Stays nudi podrobne informacije o dostopnosti sob in rezervacijah ter ocene gostov. V fotogaleriji si lahko ogledate nekaj očarljivih in dostopnih nastanitev v Rimu, ki jih omenjena spletna stran oglašuje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Z novo tehnologijo bi lahko rešili mnogo življenj otrok s prirojeno srčno napako
Preberite še:
Želite, da je vaša mama srečna? Tu je pet nasvetov
Preberite še:
“Vsak je poklican, da bi postal boljši. Želje po popolnosti, perfekcionizmu so pogubne”