“Sem edina v razredu, ki zagovarja življenje”
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Vprašanje bralke
Pozdravljeni! Sem študentka razrednega pouka in med študijem se pogosto srečujem z vprašanji, ki so povezana z življenjem. V našem letniku sem edina, ki zagovarja življenje namesto splava (ali pa sem edina, ki si to upa povedati na glas). Že nekaj časa čutim, da bi želela za življenje narediti nekaj več, a se bojim nasprotovanj in težav, saj je že v letniku včasih težko vzdržati, ko se o tem pogovarjamo, kaj bi bilo šele, če bi se še bolj izpostavila. Hvala za vaš odgovor.
Zala
Odgovarja: Tina Čerin, Zavod Živim
Pozdravljena, Zala!
Tvojega vprašanja sem zelo vesela. V vsakem času, ko so se dogajale krivice, je Bog pošiljal tudi ljudi, ki so na te krivice opozarjali, posodili glas nemočnim in počasi spreminjali družbo. Današnji čas je močno zaznamovan z nespoštovanjem nerojenega življenja in zelo normalno je, da čutiš, da se moraš postaviti za nerojene.
Že sama si opozorila, da se ob temah, kot je splav, s sošolci v letniku lahko razvijejo burne razprave, v katerih ostajaš s svojim glasom za življenje bolj ali manj sama. Pri delu za življenje so nasprotovanja zelo pogostna. Zavedati pa se moramo, da je med nami ogromno ljudi, ki so ali zaradi splava ali kulture smrti ranjeni in z njo zaznamovani. Za naš govor o splavu in življenju je prav, da je sočuten in ne obsojajoč, a kljub temu lahko pričakuješ, da boš pri ljudeh, ki mislijo drugače od nas, naletela na buren odziv z obtožbami o naši nestrpnosti in nerazumevanju.
Preberite še:
Deček, ki spreminja razpravo o splavu
Morda si pred kratkim opazila dogajanje okoli prepovedi oglaševanja pomoči ženskam, ki se znajdejo v stiski v nosečnosti ali po izgubi otroka. Ali pa obsodbo patra, ki je mnenja, da je splav umor. Kakorkoli, tudi te obsodbe in nasprotovanja imajo dve plati. Po eni strani so za nas nekaj, kar predstavlja oviro, hkrati pa priložnost, da za sporočilo o svetosti življenja izve še več ljudi.
Poleg nasprotovanja v javnem življenju in okolici se lahko zgodi, da tudi pri prijateljih in bližnjih ljudeh ne boš vedno deležna podpore. Morda se jim bo zdelo neprijetno, da se ravno njihova prijateljica ali sorodnica ukvarja s tako perečimi temami. Vendar če sama čutiš, da te Bog kliče v to delo, je zadovoljstvo ob tem, da izpolnjuješ Njegovo voljo, mnogo večje od uresničevanja pričakovanj bližnjih.
Preberite še:
Zavrnila sem teste v nosečnosti in ginekologa pustila odprtih ust
Pomembno je, da si globoko povezana z Bogom, saj v resnici ne stopaš le v boj z ljudmi, temveč vstopaš na bojno polje med Bogom in njegovim največjim sovražnikom. Moč za to poslanstvo najdeš v molitvi. Veliko trdnost dajeta redna spoved in evharistija. Poleg globokega duhovnega življenja je dobro, da se čim bolj opremiš tudi z znanjem. V delovanju za življenje je pomembno tudi sodelovanje s tistimi, ki so v tem že aktivni. Dobro je, da najdeš področje, ki je tebi najbližje, hkrati pa ohranjaš odprt pogled na vsa področja, ki se dotikajo delovanja za življenje. In navsezadnje je pomembno, da zbereš pogum in “skočiš v vodo”. Pri tem skoku ti želim obilo blagoslova!
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 3.
Preberite še:
15 stvari, ki jih za nečake počne najboljša teta
Preberite še:
Kako so Gorenjci in Dolenjci tekmovali za prevlado
Preberite še:
Vera in naši odnosi … in kako jih pravilno razumeti