separateurCreated with Sketch.

Slovenec, ki že več kot 50 let raziskuje ledenike Antarktike in Andov

PETER SKVARČA
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Veronika Snoj - Urška Leskovšek - objavljeno 22/01/19
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Peter Skvarča je eden vodilnih glaciologov v ArgentiniSlovenija je leto začela z odlikovanjem znanstvenika glaciologa in alpinista Petra Skvarče, ki deluje na skrajnem jugu Argentine.

Priznanje so mu podelili v muzeju o patagonskih ledenikih Glaciarum, ki je eden njegovih zadnjih dosežkov in ga od ustanovitve leta 2011 tudi vodi. Nahaja se v mestu El Calafate.


NAHUEL HUAPI
Preberite še:
Slovenec, ki je bil v Argentini 20 let nepremagljiv

Priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu

Urad je Skvarči ob njegovi 75-letnici podelil priznanje za “več kot 50-letno izjemno in obsežno raziskovalno in inženirsko delo na področju proučevanja ledenikov Antarktike in Andov, za izjemen prispevek k širjenju ugleda Slovenije in slovenstva v Argentini in v svetu ter za neomajno zvestobo slovenskim koreninam z izjemnim prispevkom k ohranjanju slovenske identitete v Argentini”.
Ob tem je Skvarča za Aleteio dejal, da je priznanje “dokaz, da naša mlada, neodvisna, svobodna in demokratična država upošteva vse svoje državljane po svetu, tudi tiste, ki smo morali zaradi komunistične diktature zapustiti svoje najdražje, domovino”.

Pri 12 letih emigriral v Argentino

Peter Skvarča se je rodil leta 1944 v Ljubljani. Oče je bil med vojno v vrstah domobrancev, ob koncu vojne pa so ga brez sojenja obsodili na smrt. Njegova družina je tako postala “politično nezanesljiva”, Petrova mama pa je celo pristala v zaporu, zato se je leta 1956 odločila, da s svojima dvema sinovoma, Petrom in tri leta starejšim Jurijem, emigrira v Argentino.


LUKA DEBEVEC MAYER
Preberite še:
Slovenec, ki se svetovnim medijem ne boji priznati, da je njegov talent Božji dar

PETER SKVARČA

OSEBNI ARHIV

Delo kot zahvala državi, ki mu je dala izobrazbo

V tej latinskoameriški državi je Peter opravil večji del svoje izobrazbe. Na Univerzi v Buenos Airesu je šolanje končal z nazivom inženir geodezije in geofizike. Potem se je na področju glaciologije izpopolnjeval na Univerzi v Cambridgeu ter opravljal raziskovalno dejavnost na Švedskem in v Franciji.

Ob vrnitvi v Argentino so ga leta 1979 postavili za vodjo ledeniškega oddelka argentinskega inštituta za Antarktiko. Od 90. let dalje pa se znanstveno posveča raziskovanju nepoznanih ledenikov južnopatagonskega ledenega polja, ki so izrednega pomena za raziskovanje podnebnih sprememb.


KARL GRŽAN
Preberite še:
Če je Bog Stvarnik in ga kličemo Oče, potem …

Odprt je tudi za mednarodno sodelovanje; skupaj z avstrijskimi in japonskimi kolegi je tako intenzivno analiziral spreminjanje ledenika Perito Moreno, ki skupaj z drugimi 47 ledeniki sestavlja zgoraj omenjeno polje.

Ledenik Perito Moreno

 

Med vodilnimi glaciologi

V intervjuju za argentinski dnevnik La Nacion je po skoraj 50 letih raziskovalnega dela, ki vključuje več kot 40 odprav na območju Antarktike in več kot 25 odprav v Patagonijo, dejal, da svoje delo vidi kot način, kako nekaj povrniti državi, ki mu je omogočila izobrazbo.

V svoji novi domovini tako zdaj velja za enega izmed vodilnih glaciologov, ki je večkrat jasno poudaril, da bi morala Argentina, ki je dom toliko edinstvenim naravnim lepotam, več vlagati v znanost, še posebej v analizo ledenikov na jugu države.


ECOLOGY
Preberite še:
Trije napotki za ekološko spreobrnjenje

PETER SKVARČA

OSEBNI ARHIV
Skvarča s svojo družino ob podelitvi priznanja

Ob delu tudi strasten osvajalec andskih vrhov

Skvarča je tudi poznan kot strasten alpinist. Z bratom Jurijem je v svojih mladih letih kot prvi osvojil kar nekaj vrhov v Andih.

Na eni izmed odprav leta 1969 je celo izmeril gravitacijo Zemlje na vrhu Aconcague, najvišje gore v Južni Ameriki, ki je bila tedaj najvišja točka, na kateri so kadarkoli izmerili gravitacijo Zemlje. Poleg tega je omogočil popis več ledenikov in vrhov.


ALJAZEV STOLP
Preberite še:
“Imam občutek, da se ljudje zdaj mnogo bolj zavedajo pomena Aljaževega stolpa”


PIELGRZYM NA CAMINO
Preberite še:
Zakaj bi hodili v Španijo? Slovenski Camino je krajši, a težji


BAJA CALIFORNIA
Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
See More
E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.