Lepota nam je bila podarjena in vsaka je odgovorna, da s tem ravna “kot dober gospodar”

Ženska ženski ‒ prijateljica, ženska, pravnica in soorganizatorka različnih programov tako za ženske kot za moške v okviru Zavoda Živi na polno Živa Štiglic

Njen nasmeh in pozitivna energija sta nalezljiva, njene besede pa sežejo globo v srce in tudi v našo glavo, če si to le dovolimo. Živa Štiglic, po poklicu sicer pravnica, poleg redne službe svoj čas posveča tudi vodenju programov v okviru Zavoda Živi na polno, skupaj z Mojco Giacomelli, ki je vodja zavoda.

Živa zase pravi, da je ljubljena in dragocena Božja hči. Rada pleše in poje, gleda romantične filme pod toplo odejo, pije dobro kavo, predvsem pa govori o moči ženske lepote in uresničene ženskosti. Zaljubljena je v življenje, ki ga zajema z veliko žlico.

Preberite še:
“Moški in ženska sta drug drugemu kot češnja na vrhu torte”

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Obožujem jutra (dopoldneve), ko si lahko privoščim zbujanje brez budilke. Spim, do kadar želim. Že prejšnji dan, ko grem spat in izklopim budilko, se veselim. 😊 Rolete spustim do konca, da niti najmanjši žarek svetlobe ne prodre do mene, in spim, kolikor me je volja. Potem se počasi zbujam, in ko sem budna, se še valjam po postelji. Vem, mnogim se zdi to pregrešno in jih je groza “stran vrženega dneva”. Jaz pa sem že davno opravila z notranjimi pritiski, kaj vse bi morala storiti in kaj se v kakšnem vremenu in kateri dan počne.

Ko imam čas zase, si izkažem ljubezen tako, da počnem, kar v tistem trenutku res potrebujem in kar si želim. Ne tega, kar naj bi se v soboto dopoldne glede na vreme počelo. Niti drobca veselja mojega idealnega dopoldneva mi ne ukrade krivda.

Da se vrnem nazaj. Privoščim si res dober zajtrk, se razvajam z dobro kavo in potem se zvijem na kavč in pokrijem z odejo. Še posebej se rada v teh trenutkih, ko lahko samo sem, družim z Jezusom. Vstopim v Njegovo prisotnost in se družim z Njim. To so res sladki trenutki, ko ni ure in obveznosti in se moja duša res spočije.

Preberite še:
Helena Fojkar Zupančič: Glasba mi pomaga odkrivati resnico o sebi

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete … ?
Zamujaš v službo. 😊 Zjutraj vedno hitim, ker rada spim do zadnje minute, tako da si po navadi nič kaj ne rečem, ker sem še preveč zalepljena. 😊 Si pa sicer večkrat skušam izkazati ljubezen tudi na način, da se pogledam v ogledalo in si rečem: “Lepa si.” Na začetku poti učenja ljubezni do sebe, ko sem se še lovila in nisem vedela, kako naj se tega lotim, se mi je to zdelo blazno čudno. Potem pa mi je bilo vse bolj naravno.

Seveda imam dneve, ko se pogledam v ogledalo in si mislim: “Grozna sem.” Takrat mi pomaga, da se spomnim, kaj Bog govori o tem, kdo sem, še posebej v Visoki pesmi. Ko začnem ponavljati stavke iz Svetega pisma, ko Bog govori, kako sem lepa in dragocena, ponovno vstopam v to resnico. Včasih takoj, včasih pa je ta duhovni boj daljši. A na ta način utrjujem svojo identiteto v Bogu. In to je neverjetno zdravilno in učinkovito. Priporočam. 😊

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?
Ženske smo nosilke Božje lepote. S svojo lepoto brez besed govorimo o Bogu, vabimo v presežno. Lepota nam je bila podarjena in vsaka je odgovorna, da s tem ravna “kot dober gospodar”. Zato mi je pomembno, da se učim lepoto, ki je vame že položena, na najboljši način poudariti. Enako kot ima nekdo, ki prejme dar nadarjenosti za glasbo, odgovornost ta talent razvijati.

Ne govorim o poustvarjanju lepote, temveč o tem, kako zažareti v tem, kar sem. Zato mi je pomembno, da se učim, kako se urediti in kaj mi pristaja.

Preberite še:
“Živim v nepredstavljivem udobju, čeprav marsičesa nimam”

4. S čim/kje/kako se duhovno napolnite?
Odnos z Jezusom skušam živeti skozi ves dan. Ne želim, da postane najino druženje obveznost, ki jo moram odkljukati. On je vedno prisoten in le od mene je odvisno, ali bo na tem ostalo, ali bom vstopila v odnos z Njim.

Poleg tega obožujem slavljenje, saj me vedno znova izstreli v veselje, ne glede na okoliščine. Dvakrat tedensko grem na adoracijo, ker mi je druženje z Jezusom iz oči v oči nenadomestljiva hrana, ki me notranje spreminja. Večkrat tedensko skušam obiskati tudi sveto mašo. Pozorna sem na to, da vse to pripomore k mojem odnosu z Jezusom in se ne spreminja v obveznost oziroma obremenitev. V različnih obdobjih potrebujem različne načine molitve. Zato se v prvi vrsti ne držim urnika, ampak sem pozorna na to, kaj me v tem obdobju najbolj nahrani.

Preberite še:
Nana Milčinski: Verjamem, da je konec vedno dober … Če ni, potem to zagotovo še ni konec

5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?
To je vedno odločitev. Naučila sem se reči ne. Naučila sem se, da lahko določene obveznosti tudi počakajo. Naučila sem se tudi, da se ne podre svet, če nisem vsepovsod zraven. 😊

Naučila sem se tudi, da takrat, ko me obveznosti najbolj dušijo in nimam niti malo časa, vse presekam in grem pred Najsvetejše. Tam se umirim, dobim novo perspektivo, spremeni se vrstni red prioritet in vidim, da lahko kaj tudi odpade.

6. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Za vsako preizkušnjo sem hvaležna, seveda predvsem, ko je mimo 😊 Vsaka preizkušnja mi omogoča, če ne pobegnem pred sabo, novo ozdravljenje, kar vodi v več svobode in polnosti. Pa še najbolj zagotovo me potegne k Jezusu – ker se še bolj zavem, kako ga potrebujem.

Preberite še:
“Glede na to, da sem vso noč dojila, sem prav fejst”

7. Kaj vam pomeni adventi čas in čemu se v tem času najbolj posvečate?
Včasih sem verjela, da se moram v adventnem času posebej pripraviti na Jezusovo rojstvo in da je moje počutje na božični dan sad te predpriprave – če sem se dobro pripravila, bom božič globoko doživela in če na božični dan nisem bila vesela in izpolnjena, očitno nisem naredila dovolj. Kot da sem vsemogočna jaz in ne Bog. 😊

Nato pa sem spoznala, da čustva pridejo in gredo in da je moj odnos z Jezusom več kot čustvo, razpoloženje, doživetje in se odločila, da želim živeti polnost tega, kar mi prinese vsak dan in ne tekati za občutki.

Seveda je pomembno, da si poleg tega, da čim večji del dneva skušam preživeti v odnosu z Njim, še posebej odmerim čas za Sveto pismo, obisk svete maše, adoracijo, vendar to počnem vse leto, ne le v adventu ali postu. Zato si v tem času ne nalagam še dodatnih projektov, temveč se kot običajno trudim, da živim polnost tega, kar mi prinaša sedanji trenutek in ne podlegam pritiskom, kako bi se morala na določen dan ali v določenem obdobju počutiti.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Zahvaljevanje za vse in slavljenje me vedno dvigneta.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Zvečer sem tako utrujena, da se mi ni treba umirjati 😊. Zdi se mi, da večinoma živim v stanju notranjega miru in nimam posebnih ritualov. Je pa res, da ko začnem v postelji moliti rožni venec, nikoli ne pridem do druge desetke. 😊

10. Biti ženska je lepo, ker … ?
Uživam v tem, da sem ženska! Da sem lahko ženstvena, lepa, divja in drzna, nežna in mehka. In dovolim Jezusu, da me vse bolj razcveta v tem.

 

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.