Mnogi so to drobceno redovnico spraševali, kako ji uspeva, kje najde toliko moči za svoje delo. Tu je nekaj odgovorovMati Terezija je s svojim življenjem pričevala o neskončni ljubezni do človeštva. Pozornost vsega sveta je pritegnilo zlasti njeno neutrudljivo delo za najrevnejše, bolne in najranljivejše.
Za mnoge ostaja skrivnost, kako ji je to uspevalo, kje je našla moč za brezmejno razdajanje. Na številna vprašanja je vedno odgovarjala s ponižnostjo in modrostjo, velikima darovoma Svetega Duha, ki ga je vedno vabila, da jo je razsvetljeval.
V fotogaleriji ponujamo nekaj njenih čudovitih misli, ki se vas bodo dotaknile.
Ljubi, kolikor moreš. Ljubi tako močno, da boli. Če boli, je to dober znak.
Naj verjamemo v karkoli, če želimo resnično ljubiti, se moramo naučiti odpuščati.
Ne moremo delati velikih stvari. Le male z veliko ljubezni.
Naša stalna naloga je spodbujati kristjane in nekristjane, da opravljajo dela ljubezni. Vsako delo ljubezni, opravljeno z vsem srcem, približuje ljudi k Bogu.
Če ljudi sodiš, nimaš časa, da bi jih ljubil.
Revolucija ljubezni se začne z nasmehom. Nasmej se vsaj petkrat na dan, in to tistim, ki se jim nisi želel nasmehniti. To stori, da ustvarjaš mir.
Ne dajajte le odvečnega, dajte svoje srce.
Upam, da imaš dovolj sreče, da te naredi nežnega, dovolj preizkušenj, da te okrepijo, dovolj bolečine, da ostaneš človeški, dovolj upanja, da si srečen.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Makovec.