Vsak katoličan, ki potuje po Italiji, ima verjetno na svojem seznamu želja vsaj nekaj samostanov. Kaj pa če bi prenočili v stoletja starem samostanskem poslopju?
Zahvaljujoč redovnim skupnostim, ki jim je gostoljubnost način služenja širši skupnosti, je ta zamisel povsem uresničljiva. Predstavljamo vam seznam petih zgodovinskih samostanov, kjer lahko prenočite.
Convento dei Frati Cappuccini, Monterosso al Mare, Ligurija ‒ Kapucinski samostan, ki leži na vrhu skalne pečine in nudi osupljiv pogled na Sredozemsko morje, je eden izmed zakladov pokrajine Cinque Terre. To je slikovit del italijanske riviere, ki je uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Zgrajen je bil leta 1622, posvečen pa leto zatem. V njem najdemo mnoga znamenita umetniška dela, med njimi tudi sliko križanja flamskega mojstra Van Dycka. Bratje kapucini imajo samostan v oskrbi že štiristo let. Obiskovalcem nudijo možnost prenočevanja in udeležbe na duhovnih obnovah. Za dodatne informacije in rezervacije pišite na elektronski naslov: conventomonterosso@gmail.com. Cena prenočišča: brezplačno
San Francesco del Deserto, Beneška laguna, Benečija ‒ Na slikovitem otoku v Beneški laguni stoji samostan iz 13. stoletja, ki med domačini velja za skrit zaklad. Leta 1220 je sveti Frančišek Asiški, potem ko se je vrnil s potovanja po Srednjem vzhodu, ta otok izbral za kraj počitka, kontemplacije in molitve. Otok je bil takrat v lasti plemiča Jacopa Michiela, po njegovi smrti pa so ga dobili v last frančiškani in tam zgradili samostan. Danes bratje sprejemajo dnevne obiskovalce in tudi tiste, ki želijo tam preživeti dan ali dva. Za dodatne informacije in rezervacije pišite na elektronski naslov: sfdeserto@libero.it. Cena prenočišča: brezplačno
Abbazia di Monte Oliveto Maggiore, Siena, Toskana ‒ Benediktinci so samostan dobili v dar leta 1313 od lokalnega plemiča Bernarda Tolomeija, ki je postal opat in ustanovitelj benediktinskega reda Blagoslovljene Device Olivetske, leta 2009 pa je bil razglašen za svetnika. Samostan leži južno od Siene in je ena izmed najbolj priljubljenih toskanskih destinacij. V njem najdemo bogato umetniško zbirko, na primer freske znamenitega renesančnega slikarja Luce Signorellija, poslušamo lahko gregorijanske korale, v obednici pa si lahko privoščimo slastne toskanske jedi. Obiskovalci lahko pridejo na enodnevne obiske ali pa prenočijo v eni izmed štiridesetih samostanskih sob iz 16. stoletja. Za dodatne informacije in rezervacije pišite na elektronski naslov: casaospitiSB@monteolivetomaggiore.it. Cena prenočišča: brezplačno
La Verna Santuario Francescano, Toskana ‒ Samostan La Verna, ki leži v zavetju dreves narodnega parka Foreste Casentinesi, je med najpomembnejšimi italijanskimi verskimi središči. Sveti Frančišek Asiški naj bi prav tu 14. septembra leta 1224 prejel stigme. Prva kapela je bila tu zgrajena po naročilu svetega Frančiška že leta 1216, leta 1250 pa so jo povečali po naročilu papeža Inocenca IV. Posvečena je bila leta 1260. Danes to svetišče obišče na tisoče romarjev, ki romajo po Frančiškovi poti, ki se začne v mestu Montepaolo Dovadola v italijanski regiji Emilija Romanja, konča pa v Assisiju, Frančiškovem rojstnemu kraju. Za dodatne informacije in rezervacije pišite na elektronski naslov: santuarioverna@gmail.com.Cena prenočišča: 60 € / osebo
Abbazia di Farfa, Lacij ‒ Ta čudovita benediktinska opatija ob reki Farfa v Laciju v bližini Rima je bila zgrajena leta 608 in združuje gotski in romanski slog. Poleg tega, da je pomembno romarsko središče, je tudi narodni zgodovinski spomenik, saj je tam gostoval Karel Veliki, preden je bil 25. decembra leta 800 v Rimu okronan za cesarja Svetega rimskega cesarstva. Benediktinsko pravilo pravi, da morajo menihi poskrbeti za popotnike, zato jim v samostanu nudijo možnost, da preživijo eno ali dve noči v eni izmed šestih sob v ločenem delu za menihe (samo moški) ali pa v eni izmed osmih zunanjih sob (za moške ali ženske). Za dodatne informacije in rezervacije pišite na elektronski naslov: farfenprior@libero.it. Cena prenočišča: brezplačno
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
