Gospa Danica je ena izmed najstarejših domačink v Kranjski Gori
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Oktobra bo praznovala 94 let. Še vedno je zelo aktivna, bistra, ustvarjalna. Kljub številnim preizkušnjam pravi, da je v življenju srečna.
Kaj je njen recept za dolgo življenje?
“Zmerno življenje, poštenost, dobrotljivost, brez vsakih laži. Potem lažje živiš.” Najpomembnejšo vlogo ima po njenem mnenju vera, štirikrat je tudi že romala v Lurd in bi rada šla še kdaj.
“Zame je vera vse. Bog je naš stvarnik in njemu se imamo za zahvaliti, da imamo lep svet in da nam je podaril dobre in slabe lastnosti. Slabim se moramo vsakodnevno odrekati in živeti pošteno. Jaz imam zaupanje samo v Boga in v mater Marijo. Že neštetokrat sem bila za vse, za kar sem se po Bogu priporočila Mariji, uslišana. Včasih ne takoj, čez čas pa zagotovo.
To vsakomur povem in me ni sram. V življenju mi je bilo že velikokrat hudo, ampak vse se da z zdravim razumom premagati. Bog da vsakomur v življenju priložnost za padce in za dvig. Vedno se lahko dvigneš, če se priporočiš Bogu. Najhujše v življenju pa je duševno trpljenje. Tega pa ne privoščim nikomur.”
Preberite še:
Zdravnik, ki je dočakal 105 let, z nami deli 12 načel za dolgo življenje
Kvačkanje in pletenje
Gospa Danica še vedno plete in kvačka, čeprav od operacije roke naprej kvačka nekoliko težje. Pa bo spet začela, pravi. Nakvačkala je zavesice za svoje stanovanje, številne okrasne prtičke, angelčke za novoletno smrečico in tako dalje. “Pletem ob večerih in ponoči, kadar ne morem spati. Prižgem luč in začnem plesti. Nazadnje sem si preteklo zimo spet napletla jopico z norveškim vzorcem.”
Ko je bila še v službi, je poučevala razredni in likovni pouk ter nadomeščala matematiko. Prav tako je vodila krožek ročnih del. “Če bi bilo po moje, bi v osnovni šoli takoj uvedla ročna dela. Ker dandanašnji otroci tega nič več ne znajo in tudi nimajo potrpljenja, da bi nekaj dokončali.”
Preberite še:
Starost ni ovira: 93-letna babica gre pomagat otrokom v Kenijo
Moliti k Svetemu Duhu za zdravo pamet
“Moja stara mama mi je že pri 10 letih govorila, naj se ne pozabimo zahvaliti Svetemu Duhu za zdravo pamet. Takrat nisem razumela, šlo mi je čez eno uho noter in čez drugega ven. Ko sem bila pri 16 letih na smrtni postelji, pa sem se spomnila njenih besed. Takrat sem začela moliti za zdravo pamet in od takrat naprej vsak večer k Svetemu Duhu molim za zdravo pamet.”
In zdrave pameti ima gospa Danica obilo, kljub svojim zavidljivim letom je v duhu še vedno povsem bistra in živahna. Njena sestra dvojčica je umrla pred sedmimi leti.
Na starost gleda zelo realno. “Starost se je zelo podaljšala. Moja stara mama je umrla pri 82 letih in smo se čudili, kako stara je bila. Dandanašnji ni to nič posebnega. Jaz sem srečna, da me je Bog ohranil in da mi je ohranil dober spomin. Še sama sebi se čudim! Čeprav kaj tudi že pozabljam, nimam več takega reda, kot sem ga imela nekoč. Včasih kakšno stvar kar dolgo iščem.”
Še vedno živi doma, noče v dom za ostarele. “V dom pa ne, sem rekla, so me že spraševali, če grem v dom. Dokler si lahko sama skuham čaj in juho, dokler se lahko sama ‘štimam’, grem s skuterjem naokrog … Imam postrežbo na domu, doma mi je super. Če pa bi huje zbolela ali če bi me zadela kakšna kap, potem bi pa šla v dom.”
Preberite še:
5 lekcij starejših ljudi o tem, kako ostati mladosten
Preberite še:
“Danes vse preveč ljudi umira samih po bolnišnicah in domovih za ostarele”
Pri 94-ih še vedno aktivna
Od otroštva naprej je invalidna in je prestala številne operacije. Že leta se prevaža naokrog s svojim rdečim invalidskim skuterjem, po katerem je poznana po vsej vasi. Z njim gre do cerkve, ga parkira pred njo in gre potem k maši. Vozi se tudi do trgovine in po drugih opravkih, vsake toliko časa pa se z njim sama odpravi tudi na malo daljši izlet. Tako je šla lansko poletje do Belopeških jezer, letos pa, ko bo malo manj vroče, načrtuje izlet na Srednji vrh, saj njen skuter “prav dobro potegne”.
Letos je bila že na počitnicah v toplicah, kmalu gre pa še za en teden na dopust. “Rada sem med ljudmi, jih opazujem, se z njimi družim. Ne razumem tega, da me ljudje sprašujejo: ‘Kako si pa upaš še kam iti pri teh letih?’ Kaj si ne bi upala? Najhujše, kar se lahko zgodi, je, da umrem. To je pa itak vseeno, če umrem doma ali kje drugje, tega se ne bojim.”
Hvaležna za pravnuka
Pred dvema letoma je dobila pravnuka. Ta ji je v veliko veselje.
“Neverjetno je razumen. Še ni star dve leti, pa je pred nekaj dnevi rekel svoji mami: ‘Mami, super si skuhala kosilo.’ Današnji otroci so drugačni, kot so bili otroci včasih. Nekoč se starši niso toliko ukvarjali z njimi, danes se z njimi ukvarjajo, pogovarjajo in se zelo pozna. Tudi ni bilo radia, televizije … Zdaj so otroci neverjetno razumni. Bogu sem hvaležna za dar vnuka in pravnuka.”
Preberite še:
“Živim v nepredstavljivem udobju, čeprav marsičesa nimam”
Preberite še:
10 razlogov, zakaj je (večinoma) prav fajn živeti z mamo/taščo
Preberite še:
“Bili so trenutki, ko bi moža najraje utopila v žlici vode”