Nauk zvezanih nog
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Otrokom pri verouku zavezo predstavim tako, da izberem dva učenca in jima nad gležnjem zvežem nogi, enemu desno, drugemu levo. Potem jima rečem, naj hodita po razredu. Uspešna sta le toliko, kolikor moreta uskladiti korake. Če hočeta vsak po svoje, ne prideta nikamor.
Zaveza je smiselna le takrat, ko oba izpolnita zahtevani obljubi. Ker je Bog po naravi zvest, težave v zavezi povzroča le človek. Zaveza je ključen pojem duhovne rasti. Brez vztrajanja in zvestobe ni mogoče obroditi sadov. Zakonca skleneta zavezo, ko se poročita. Njuna zavezanost jima omogoči, da preko težav, preizkušenj in trpljenja prideta do večje sposobnosti ljubezni. Ljubezen pa je končni smisel vsakega zakramenta in zvezda severnica našega življenjskega potovanja.
Preberite še:
Trije močni verski predmeti, ki bi jih morali imeti doma
Zaveza in zvestoba omogočata rodovitnost. To nam govori vsakdanja izkušnja. Če se otrok zaveže, da se vsak dan nauči tri besede tujega jezika, to ob koncu leta pomeni več kot tisoč besed, če pa vztraja še leto ali dve, je njegovo znanje jezika že precejšnje.
Zvestoba zavezi je zelo pomembna. Ko bi drevo vsako leto presajali, bi nikoli ne obrodilo sadu. Če bi hoteli skopati vodnjak, moramo vztrajati na enem mestu, da pridemo do vode. Ko bi kopali malo tu, malo tam, je nikoli ne bomo našli. Če vojak ne vztraja na svojem položaju, ampak ob prvi nevarnosti pobegne, ne more obraniti svoje domovine.
Preberite še:
“Mama, ki rodi otroka, je na nek način kakor Bog.” Ko pa jih rodi 12 …
Ena od velikih težav današnjega človeka je, da se nerad veže. Otrok noče biti ministrant, ker bi tako moral prevzeti odgovornost za služenje oltarju določen dan v tednu. Mlad človek se ne bo vključil v pevski zbor, ker bi rad ostal “svoboden”. Pevske vaje bi, tako vsaj misli, preveč omejevale njegovo svobodo.
Ni težko dobiti novih ministrantov, težje je najti zveste ministrante. Ne manjka dobrih pevcev, malo pa je zvestih. Prvo berilo nam opiše, kako Bog vedno znova sklepa zavezo s človekom. Tokrat jo sklene z Noetom. Stvarnik po vesoljnem potopu očisti svet nepostavnosti in nezvestobe ljudi. Zavezo potrdi z mavrico. Ko jo bo pogledal, “se bo spomnil svoje zaveze.”
Preberite še:
Vsak lahko postane svetnik. Tu je devet korakov do tja …
Tudi evangeljski odlomek lahko razumemo kot zavezo. Jezus je pravi Bog in pravi človek. Je ljubljeni Očetov Sin, ki ga poslušamo. Skušnjavec ga je skušal odvrniti od zvestobe. Jezus pa ostane zvest Očetovi volji vse do smrti na križu.
Jože Čuk je župnik v Sori.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, letnik 5, št. 2.
Preberite še:
Sophie Habsburg: Današnja moda uničuje našo ustvarjalnost
Preberite še:
Eksorcist: Tudi Slovenija ni imuna na satanizem
Preberite še:
Da dijake zbudi iz dremeža vseenosti, jih včasih malo razjezi