Uporaba antidepresivov med srednješolkami se je skoraj podvojila

Otroci in mladi potrebujejo vse več antidepresivov in zdravil proti hiperaktivnosti

V času zaključevanja ocen je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) izdal publikacijo Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, kjer je razvidno, da imajo mladi vse več težav z depresijo, anksioznostjo, hiperaktivnostjo.

Poraba antidepresivov se je od leta 2008 do 2015 povečala za 43 odstotkov, poraba psihostimulansov pa za kar 87 odstotkov.

Preberite še:
Generacija Z ‒ poznate značilnosti mladih, rojenih med letoma 1995 in 2010?

Duševno zdravje v otroštvu je pomembno

Zdravje je eno samo, ne moremo ločevati med telesnim in duševnim zdravjem, saj je človek celovito bitje, piše v uvodu v publikacijo. Mladi duševno zdravje imenujejo “čustveno”, “psihično”, “povezano s stresom” ali celo “kar ima posameznik v glavi”, kot največjo težavo pa so v predhodni raziskavi (Mladostniki o duševnem zdravju) izpostavili šolo in z njo povezan stres ter odnose z drugimi.

Težave v duševnem zdravju vplivajo na sposobnost soočanja s težavami in izzivi mladosti, splošno doživljanje sveta in počutje, občutek moči, samopodobo. Od tega so odvisni njihov razvoj in šolska uspešnost, pa tudi odnosi s starši in vrstniki. Na drugi strani pa lahko na slabo duševno zdravje vpliva prav neuspeh v šoli, lahko se pojavijo nespečnost, razdražljivost, glavobol …, lahko se povečajo konflikti v družini.

Poleg tega so znanstveniki ugotovili, da je duševno zdravje v otroštvu in adolescenci že napoved duševnega zdravja posameznika v odraslosti, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta, je opozoril nekdanji direktor NIJZ dr. Ivan Eržen.

Preberite še:
Mladi zvezdniki, ki so premagali zasvojenost

Preberite še:
Zaupanje je, ko mladi povedo stvari, ki si jih ne upajo niti staršem

Dekleta bolj nagnjena k depresiji, fantje k hiperkinetičnosti

Zajetna publikacija NIJZ Duševno zdravje otrok in mladostnikov prinaša zaskrbljujoče podatke, da vse več mladih potrebuje antidepresive, anksiolitike (zdravila proti anksioznosti) in psihostimulanse (zdravila proti hiperaktivnosti).

Raziskava je pokazala, da so z življenjem manj zadovoljna dekleta kot fantje, zadovoljstvo pa s starostjo upada. V srednješolskih letih so dekleta leta 2015 prejela skoraj dvakrat toliko antidepresivov kot leta 2008. Depresija je dlje časa trajajoče slabo razpoloženje, ki se kaže v pomanjkanju zanimanja, nizkem samospoštovanju, v umiku iz družbe, lahko se pojavi tudi kot nespečnost ali utrujenost. Anksioznost pa so občutki napetosti, ogroženosti in zaskrbljenosti.

Fantje imajo v osnovni šoli več težav s hiperkinetično motnjo, vendar je porast izdanih receptov zaradi te motnje opazen tudi pri dekletih. Od leta 2008 do 2015 se je poraba psihostimulansov povečala za več kot dvakrat. Ta motnja se kaže kot motnja pozornosti in težave s koncentracijo, pretirana dejavnost (premikanje, težko čakajo v vrsti …). Motnja je pri fantih bolj pogosta in to v razmerju kar 4  : 1 v prid fantom. Dopuščajo možnost, da se pri dekletih hiperkinetična motnja kaže v nepozornosti in ne toliko v hiperaktivnosti, zato jo pogosteje spregledajo.

V raziskavi so se lotili tudi motenj hranjenja, ki so pogostejše med dekleti, in samomorov, ki jih večkrat storijo mladostniki moškega spola. Raziskovalci so ugotovili, da dekleta doživljajo več čustvenih težav, ki se kažejo navznoter (tesnobnost, depresija), fantje pa takšnih, ki se kažejo navzven (kršenje pravil, agresivnost). Vendar pa noben spol ni imun na nobeno duševno bolezen.

Preberite še:
Mladi, ste brez Wi-Fi-ja? Papež ponuja geslo, ki nikoli ne zataji.

Kako lahko pomagamo mladim?

V publikaciji lahko preberemo tudi nekaj nasvetov, kako lahko v družini in družbi otroke in mladostnike vsaj nekoliko obvarujemo pred duševnimi boleznimi.

To so tako imenovani varovalni dejavniki, ki so odvisni tudi od okolja, v katerem otrok živi:

• uravnotežena prehrana,
• moralna prepričanja,
• vrednote,
• dobro fizično zdravje,
• varno družinsko okolje,
• trdne družinske norme in morala,
• občutek povezanosti in pripadnosti v skupnosti,
• dostop do podpornih storitev,
• fizična varnost,
• močna kulturna identiteta.

Čim več je v življenju mladega človeka varovalnih dejavnikov, tem manj je verjetno, da bo razvil duševne motnje.

 

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina, letnik 67, št. 23.

Preberite še:

Preberite še:
5 stvari, ki se jih lahko naučite od Taylor Swift

Preberite še:
Problem številka ena, s katerim se danes soočajo otroci