Odgovarja: Christian Gostečnik, družinski in zakonski terapevt
Verjamem, da vam je težko sprejeti dejstvo, da je vaš fant nasilen. Še teže, da je z nasiljem zasvojen, pa čeprav trpite že leta in leta. Vedno ste našli izgovor, opravičilo, da je hitre jeze, da ni hudoben in da niti ne ve, kaj počne, ko je v takšnem stanju, še posebej ko popije več, kot je njegova mera, kot rečete. Potem ste dolgo krivili tudi sebe, da ga izzivate, kar vam je nenehno dokazoval; da ga ne razumete, da ga vedno zbodete tam, kjer najbolj boli, in to še v povsem neprimernem času.
Končno ste se opogumili in skušali začeti razreševati ta boleči problem. Vse do sedaj, pa čeprav je bil že tolikokrat nasilen do vas, ste vedno upali, da bo bolje, da se bo umiril; spet ste verjeli, a ponovilo se je vse, česar ste se najbolj bali. A se je spet prebudila ljubezen, kot rečete, in spet ste verjeli, da bo vse drugače. Zlasti vas je prepričalo njegovo veliko obžalovanje, ki ga je vedno pokazal, potem ko ste se začeli odločati, da ga boste za vedno pustili, ker njegovega vedenja ne morete več prenašati. Tedaj je nenadoma postal do skrajnosti ljubezniv, sočuten, priznal je vso krivdo, se opravičeval, tu in tam celo jokal in vas prosil, da ga ne pustite, ker ste edina oseba, ki jo zares ljubi. In spet se je začelo na novo, kot pravite, spet je bil ljubeč ali pa vsaj ni bil nesramen in grob in se je trudil razumeti svojo okolico.
Potem pa se je vedno zgodilo tisto, česar ste se najbolj bali: grobosti so se kar nadaljevale, bali ste se ga, on pa je v vas iskal krivdo za svoje vedenje. Sedaj sta ločena in vi ste ga začeli pogrešati, še posebej ker je bil v zadnjem času veliko bolj prijazen in dostopen kot kadarkoli prej.
Resnici na ljubo je treba reči, da je vaš fant v izjemno močni stiski, ki se še kar nadaljuje. Pri tem je morda najbolj kritično to, da doslej še ni sprejel nobene odgovornosti za svoje nasilje. To pa bi pomenilo, da se predvsem zave, da je nasilje izključno njegov problem, da je neobvladljiv, sam sebi nepredvidljiv in predvsem, da je nasilje tako močno del njega, da niti sam ne ve, kdaj lahko izbruhne in kdaj se bo odzval na katerikoli že izziv iz okolja. Skratka, vse dokler se s tem ne bo soočil, sprejel polne odgovornosti, je samo vprašanje časa, kdaj bo spet postal nasilen.
Zato mu boste z vso iskrenostjo in poštenostjo najprej povedali, da v nobenem primeru ne morete biti odgovorni ali krivi za njegovo čustveno in zlasti fizično nasilje, saj gre za njegovo globoko in dolgo trajajočo stisko, ki se razširja vsepovsod. V njem je neobvladljiva napetost, ki ne more biti v tej meri povzročena od zunaj, lahko pa je prebujena in to ob včasih čisto nedolžnih razmerah, kot je velikokrat v vašem primeru, saj ga lahko že najmanjše nestrinjanje spravi s tira.
Ob tem se seveda zavedam, da vam ne bo lahko, da boste morali prej veliko moliti za notranji mir in se v polnosti zamisliti, ker če mu hočete res pomagati, potem je nujno, da predvsem prepoznate, da je nasilje njegov problem. Dokler ne bo sprejel odgovornosti za stiske, ki vedno znova povzročajo nasilna dejanja, ne bo zmogel imeti z vami pravega in zdravega odnosa. Fantova odgovornost je torej, da se v polnosti sooči s tem problemom in poišče pomoč, šele nato bo mogoče z njim graditi tudi delujoč odnos.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina št. 22, letnik 67.
