Kliknite na fotogalerijo za ogled papamobilov skozi zadnja tri stoletja.
Prednik vseh papamobilov: sedlo papeškega konja.
Velika slovesna kočija, ki jo je vleklo šest konj.
Narejena je bila leta 1824 na željo Leona XII. in precej spremenjena po navodilih papeža Gregorja XVI.
To kočijo so naredili bratje Casalini leta 1823 v Rimu v času pontifikata Pija IX. Njegov grb je naslikan na levih in desnih vratih, znotraj pa je kočija bogato okrašena. Uporabljali so jo med številnimi pontifikati vse do 20. stoletja.
Ta kočija je bila dar neapeljskega kralja Ferdinanda II. papežu Piju IX. 24. novembra 1848 se je moral papež Pij IX. sredi noči umakniti iz Rima, preoblečen v duhovnika, in se zateči v mesto Gaeta.
Neapeljska nadškofija je to nosilnico leta 1887 podarila papežu Leonu XIII. Stol je bil izklesan v obliki čolna, kar je prispodoba Katoliške cerkve, ki jo vodi papež. Na vratih je upodobljen sveti Peter, ki blagoslavlja svetega Asprenasa.
Na strani nosilnice je upodobljen papež, ki v rokah drži veslo.
Ta citroën lictoria C6 je papežu Piju XI. 9. junija 1930 podarila italijanska tovarna Citroën, s čimer je proslavila spravo med Cerkvijo in državo Italijo.
Za razliko od drugih avtomobilov je notranjost tega Citroënovega modela oblikovana kot zelo prefinjena beneška loža iz 18. stoletja. Obložena je s škrlatno tkanino in elegantnimi lesenimi ploščami, ki so med vožnjo lahko skrile uporabne predmete, kot je brevir.
Mercedes-benza 460 nürburg je papež Pij XI. prejel v dar 14. novembra 1930 v znamenje sprave med Cerkvijo in državo Italijo. Kot mnogi drugi papeški avtomobili je tudi ta zadaj opremljen s sedežem v škrlatnem brokatu, ki spominja na papeški prestol.
Vsako papeško vozilo je opremljeno z vatikansko zastavo. Ta je bila sprejeta 7. junija 1929, v letu, ko je papež Pij XI. podpisal lateranske sporazume z Italijo. S tem je bila ustvarjena nova neodvisna mestna država Vatikan, ki jo vodi Sveti sedež.
Od leta 1930 ima Vatikan lasten sistem registrskih tablic. Obstajata dve vrsti tablic: SCV za avtomobile v lasti vatikanske države in CV za avtomobile v lasti državljanov, ki smejo uporabljati takšno registracijo.
Papež Janez Pavel II. se je večinoma prevažal z limuzino mercedes-benz 300 SEL iz leta 1966, čeprav avtomobil nima klimatske naprave.
Leta 1981, po atentatu na Trgu sv. Petra, so avtomobil zaščitili in ojačali z vseh strani.
Leta 1980 se je papež med obiskom v Franciji vozil z znamenitim citroënom SM, uradnim vozilom francoskih državnih voditeljev.
Papamobil fiat panda (1980‒1985) je papež Janez Pavel II. uporabljal med obiskom v Barceloni leta 1982.
Vozilo je leta 1980 podjetje Fiat podarilo Janezu Pavlu II. med njegovim obiskom v Torinu. “Nuova Campagnola” je kot papamobil služila leto in dan. S tem avtomobilom se je Janez Pavel II. vozil med poskusom atentata 13. maja 1981.
Z avtomobilom mercedes-benz 230 GE se je papež vozil leta 1990, vozilo pa je bilo v uporabi do leta 2002.
Volkswagna maggiolina je Janezu Pavlu II. 26. maja 2004 podaril Luis Manuel Abella Armella, predsednik mehiške tovarne Volkswagen, s čimer se je papežu zahvalil za obisk v Mehiki leta 2002, med katerim je za blaženega razglasil Juana Diega Cuauhtlatoatzina.
Renaulta 4L je papež Frančišek dobil v dar 7. septembra 2013. Avtomobil je bil nekoč v lasti duhovnika Renza Zocce, ki je dolga leta kot župnik deloval v delavski četrti Saval v italijanski Veroni.
Papež Benedikt XVI. v svojem papamobilu mercedes-benz leta 2008.
Papež Frančišek v svojem papamobilu chevrolet traverse leta 2017.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
