Leta 1996 je v Slovenijo na tridnevni obisk pripotoval papež Janez Pavel II.
Leta 1996 je v Slovenijo na tridnevni obisk pripotoval papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II. je v Stožicah nagovoril 150.000 prisotnih, mlade pa je navdušil v Postojni. Med drugim tudi z znamenitim spontanim stavkom: “Papež ‘ma vas rad.” Tudi sicer se je tedaj 76-letni sveti oče vseskozi trudil brati v slovenščini. Urnik tridnevnega obiska je bil zelo natrpan. Papež je obiskal tudi Maribor, ki je bil zaradi Antona Martina Slomška čez tri leta središče njegovega drugega obiska, Brezje, Brdo, Šentvid, Slivnico …
“Vsekakor je bil papežev obisk leta 1996 velik dogodek upanja in povezave, ki bi tudi današnjim generacijam zelo koristil. Velikokrat smo črnogledi. V Postojni je bila odprtost, mladost, vse tisto, kar so mladi nosili v sebi in izrazili na svoj način. Na srečanju je bilo tudi veliko mladih, ki niso hodili v cerkev. Zajelo jih je to razpoloženje. Ni čudno, da je papež začutil, da je sprejet,” se je ob 20. obletnici obiska v pogovoru za Siol spominjal eden glavnih organizatorjev obiska Primož Krečič.
Serijo zanimivih podob in papeževih misli izpred dobrih dveh desetletij najdete v spodnji galeriji.
“Cerkev, okrepljena v preizkušnjah iz nedavne preteklosti in zvesta svojemu poslanstvu v slovenski deželi, tudi danes noče nič drugega kot služiti in se razdajati v blagor vseh.”
V Postojni ga je pričakalo okrog 60.000 navdušenih mladih. “Kristus je tisti, ki nenehno vstopa v dvorano zadnje večerje. Vstopa v tolikere dvorane zadnje večerje, kjer so zbrani preplašeni in obupani ljudje, kakor apostoli po preizkušnji velikega petka. Kristus pa vstopa in se približuje tolikim današnjim ‘Tomažem’, da bi jih prepričal o svoji zmagi nad smrtjo, o svoji ljubezni, ki prinaša mir, o zveličavni moči odrešenja in o milosti.”
“Blagor vam, mladi, če morete verovati, ne da bi videli ali se dotaknili; če vas je pritegnila zgolj lepota in resnica evangelija, za katerega pričajo sveti. Blagor vam, če bo zaupanje v božjo ljubezen močnejše od skepticizma in predsodkov; če boste zmogli z njim premagati razočaranja in sleherno skušnjavo malodušja in obupa.”
V Postojni je bil papež ravno na 76. rojstni dan. Mladi so mu voščili s pesmijo v angleščini, zato jim je pomenljivo dejal: “Nisem vedel, da ste Američani. Sem mislil, da ste Slovenci.”
“Blagor vam, če se vaš pogled ne bo zaustavil zgolj na površju stvari in oseb, ampak bo znal prodreti dogodkom v srce; če boste znali preko vidnega in otipljivega razbirati bistveno, ki je vedno skrito in zastrto, da bi ga potem mogli svobodno podariti in sprejeti. Blagor vam!”
“Iz vsega srca vam želim, da bi mogli z ljubeznijo premagati vsak strah in povsod izžarevati upanje. Tudi dandanes ne manjka čudovitih pričevanj tistih, ki verujejo v Kristusovo ljubezen in iz nje črpajo moč za to, da prinašajo mir, kjer je vojna, resnico, kjer je laž, odpuščanje, kjer je nesloga, solidarnost in radodarnost, kjer je zapostavljanje in sebičnost.”
“Vera, dragi prijatelji, je v službi življenja, da bi to bilo polno, resnično in večno. Zakramenti, bogoslužje, kateheza, vse teži k temu. Kdor veruje v Kristusa in hodi za njim, napolnjuje z njegovim Duhom vse svoje bivanje in prispeva cerkveni skupnosti in družbi svoj odgovoren in ustvarjalen delež.”
Eno kot narod
“Takrat sem čutila, da smo eno, verujoči in neverujoči. Da smo en narod, ena država. Vsi smo papeža nestrpno pričakovali. Nikoli ne bom pozabila tega,” je misli 22 let nazaj prevrtela Tatjana Splichal, fotografinja Družine.
