Kdo je Mirjam, ženska, ki molči že šestnajst let

Tišina v svetu, polnem besed

Ženska z življenjem, ki si ga ne predstavljamo. Lahko bi rekli, da ni naravno. Da lahko to pelje le v psihično bolezen, da to ni normalno, saj je človek ustvarjen za odnos z drugim in brez tega sebe sploh ne more zares izraziti. Lahko rečemo. Ampak zakaj bi? Raje poglejmo, kaj nam hoče povedati ženska, ki že šestnajst let molči.

Mirjam od Križa je zaprta za stenami samostana v Szczecinu in ne spregovori niti besedice. A ravno s tem pove zelo veliko. Kakšno je njeno sporočilo? Lahko ga razberemo iz njenih del ali izvemo od teh, ki so se z njo srečali.

Preberite še:
To so najstarejši krščanski samostani na svetu

Edina Poljakinja, ki je obljubila večni molk

Za karmeličanke v Szczecinu je predvsem sosestra, ki jih podpira s svojo tiho molitvijo in priča o pomenu molka, v katerem lahko izkusimo srečanje z živim Bogom. Za ljudi pa je Mirjam en velik vprašaj in celo klicaj. Kako lahko v svetu, ki je poln besed, razumemo njeno izbiro?

Njena puščavniška jama je hišica, ki je z zidom ločena od karmeličanskega samostana. Ne leži v kakem tihem gozdu na koncu majhne vasi, v odročnem mestu, do katerega se lahko pride le s težavo, kot bi si lahko predstavljali. Sploh ne. Leži v mestu Szczecin – za eno steno je osnovna šola, nekaj korakov naprej onkološka klinika, dom duhovnih vaj, nasproti župnišče in poslopje Karitasa. Stoji na mestu, kjer se vedno tare ljudi. In med njimi živi edina Poljakinja, ki je obljubila večni molk.

Puščavnica Mirjam – poklic v poklicu

Mirjam od Križa molči že 16 let. Lahko bi rekli, da je odkrila poklicanost v poklicanosti. Takole piše o svoji izkušnji:

“Zelo težko je povedati nekaj o tem, kako čudovito in srečno je življenje v prijateljstvu z Gospodom in nenehen stik z Njim. Kako zvest, velikodušen, nežen, poln dobrote, blago humoren in pozoren Prijatelj je! To je prijateljstvo, ki zadovoljuje vsa hrepenenja človeškega srca, ki celi vse rane, ki vleče iz vseh naših omejitev, ki ga gane šibkost in se ne da premagati v velikodušnosti.”

Mirjam je svojo redovno pot začela v Karmelu v Częstochowi. V Szczecin se je preselila pred 35 leti, da bi ustanovila novo skupnost. Po nekaj letih življenja v klavzuri je dojela, da jo Bog vabi k nečemu drugemu. Ni hotela biti več “samo” nuna, želela je zaživeti kot prava puščavnica.

Čeprav se ji je ideja zdela naravnost nora, je to tudi storila. Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja je spoznala, da se puščavniškega življenja ne da živeti znotraj karmeličanskega reda. Mirjam je dobila spregled od karmeličanskih zaobljub in je leta 1988 pred škofom Kazimierzem Majdańskim naredila puščavniške zaobljube, nato pa leta 2001 obljubila še večni molk.

Preberite še:
Samostan, ki se je zapisal v slovensko zgodovino

“Njen obraz je kot sonce!”

Redovnica, ki že 30 let biva v puščavniškem bivališču Najsvetejšega Jezusovega Srca, je vir začudenja mnogih. Iga, ki je večkrat obiskovala szczecinski Karmel o njej pove:

“Njen obraz je kot sonce! Srečala sem jo na dan njenega godu, ko se je z njo dovoljeno srečati, da bi ji lahko čestitali. Če lahko z obraza preberemo stanje v srcu, bi rekla, da tam vlada nepopisen mir. Šlo je za kratko, a nepozabno srečanje. Čeprav me ni spraševala, sem ji odgovarjala. Imela sem občutek, da je šlo za dialog, da me sprašuje o meni, o tem kako živim, zato sem odgovarjala na ta neizrečena vprašanja. Mirjam ima globok, prijazen in dober pogled, poln strasti, dinamičen.”

Zakaj molčim?

Kako danes teče življenje puščavnice Mirjam? Sestra živi v molitvi, postu, vsak dan gre k sveti maši v samostansko kapelo in piše ikone, ki ne krasijo le notranjosti sestrske kapele, ampak so svoje mesto našle v mnogih cerkvah in kapelah. Gre za dela resnične umetnosti, za lepoto, ki se je rodila v globoki tišini.

V pismu z naslovom Zakaj molčim sestra Mirjam spregovori o globoki povezanosti med molkom in govorjenjem.

“Mar obljuba molka ni nasprotna človeški naravi? Tudi sama sem se to spraševala. Zagotovo je molk za našo naravo zelo težak, tudi zame. Vseeno je človeško življenje možno zaradi nekakšne dialektike molka in govora, kontemplacije in delovanja, osvobajanja od poželenja sveta in veselja nad svetom ipd. Zato sem zdi vloga molka v človeški komunikaciji zelo pomembna, nujna za ohranjanje harmoničnosti. Pomeni komunikacijo, ki se odvija v globini duha –prav tu se rodijo: blagost, odprtost, toplina in prisrčnost, sprejemanje, spoštovanje … Obstaja tesna vez med molkom in govorjenjem, ker se namreč vse rojeva iz tišine.”

Njeno življenje, čeprav nepredstavljivo težko, je izjemno pričevanje o obstoju Skrivnosti. Čeprav se je ne da dojeti – kakor tudi življenja Mirjam ne – pa se je lahko prek pričevanja poskušamo dotakniti.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavil poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.

Preberite še:
“Poredneži”, ki so postali svetniki

Preberite še:
Red, ki se je v Slovenijo vrnil po 200 letih

Preberite še:
Kakšna je razlika med redovnikom, menihom in duhovnikom?