“Zgodnje preprečevanje govorno-jezikovnih motenj je nujno – ne zamudite zgodnje obravnave pri logopedu,” spodbuja Franci M. Kolenec, svetnik in predavatelj defektologije
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2012 je bilo na sistematskih pregledih ugotovljeno, da ima 8,6 odstotka otrok v starostni skupini med 0 in 6 let govorno-jezikovne motnje. Nekateri avtorji navajajo, da se govorne motnje pojavljajo pri 10–12 odstotkih šoloobveznih otrok.
Motnje govora
Po besedah Kolenca defektologi pomagajo otrokom z govorno-jezikovnimi motnjami, ki imajo zmanjšano zmožnost usvajanja, razumevanja, izražanja in/ali smiselne uporabe govora, jezika in komunikacije.
“Odstopanje na teh področjih pomembno vpliva na otrokovo vsakodnevno sporazumevanje in učenje. Posledice motenj se odražajo na otrokovi sposobnosti interakcije z okoljem, učenju prek jezika in vedenju že v predšolskem obdobju. V šolskem obdobju se motnje odražajo tudi pri usvajanju in izkazovanju šolskega znanja in veščin, medosebnih odnosih, vedenju in čustvovanju. Pri otrocih z govorno-jezikovnimi motnjami praviloma obstajajo neskladja med besednimi in nebesednimi sposobnostmi, pri čemer so nebesedne sposobnosti običajno boljše od besednih.”
Zato sta zgodnja obravnava in ustrezna strokovna pomoč zelo pomembni, saj ima velik vpliv na osebnostni razvoj otroka.
Preberite še:
Kako vem, ali ima moj otrok ADHD?
Logoped opredeli govorno-jezikovno motnjo v skladu s strokovnimi standardi po kriterijih za opredelitev motnje. Motnje se pojavljajo na kontinuumu od lažje do težke motnje na enem ali več področjih: pragmatika, pomenoslovje, skladnja, fonologija, izgovarjava in sposobnost tekočega govora.
Kje poiskati pomoč?
V Sloveniji je zaposlenih 160 logopedov, ki delajo v centrih za sluh in govor, osnovnih šolah in šolah s prilagojenim programom, zdravstvenih domovih, zavodih za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami, vrtcih, bolnišnicah, univerzitetnih klinikah, inštitutu za rehabilitacijo invalidov ali v zasebni praksi.
“Logopedski pristopi so različni, pomembno je, da pri govorno-jezikovni obravnavi izhajamo iz posameznika in mu ponudimo to, kar mu lahko olajša govor, jezik. V praksi primanjkuje logopedov, vsak otrok bi moral imeti enkrat tedensko obravnavo in logopedov ne bi smeli imeti za ‘nadstandard’ vrtca, šole. V zadnjem času je čedalje večje zanimanje za tovrstno področje dela, vendar se moramo zavedati, da je logoped zahteven poklic. Poleg dobre strokovne podkovanosti zahteva delo logopeda veliko vztrajnosti, srčnosti in predanosti,” je prepričan dr. Kolenc.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Najboljša popotnica za življenje, ki jo lahko damo otroku
Preberite še:
Odlična tehnika, ki bo otrokom pomagala uravnavati čustva
Preberite še:
Kako otroke naučiti, da bo pospravljanje samoumevno