Prvotno je bil to Kristusov praznikRedki so tisti, ki ne vedo, da je 25. marec Gospodovo oznanjenje in materinski dan. Malo manj pa je verjetno takšnih, ki vedo, da se praznik imenuje tudi pomladanska Marija.
Prvotno je bil to Kristusov praznik, in sicer spomin njegovega spočetja in križanja. Spočet je bil devet mesecev pred božičem, na prav ta dan pa naj bi tudi umrl, ko je bil star natanko 33 let, piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev.
Marija na ta dan zemljo odklene in lastovke pripelje
Pozneje je bil to dan, ko se je začelo novo leto in je nastopila pomlad, praznik pa je dobil ime pomladanska Marija. Ta naj bi pripeljala lastovke v deželo, jesenska, ki je 8. septembra, jih pa odpelje.
Na Gorenjskem so temu prazniku rekli tudi motnik, tudi žemnahti, kar naj bi izhajalo iz nemške besede Ebennacht, ki pomeni enakonočje. Na Koroškem mu tako še danes pravijo ebehtnica. Nad Idrijo so temu prazniku rekli tudi postno šmarje, podobno na Jezerskem šmaren v postu.
Zanimivi reki, povezani s tem praznikom, so, da Marija na ta dan zemljo odklene in da pada nebeški ogenj v zemljo, ki setve ogreje in jim da rast. Čas naj bi bil torej primeren za delo na polju.
In še nekaj zanimivih pregovorov:
- Kolikor pred imohtnico žabe stokajo, toliko po njej molčijo.
- Kadar je šmarna v postu prav gorko, tudi prihodnje leto bo toplo.
- Če tega dne trto lahko izruješ, tisto pomlad nič več ne zmrzuje.
