Ste že kdaj pomislili, zakaj je tako pomirjujoče opazovati človeka, ki slika? Spoznanja o možganih nam lahko ponudijo nekaj odgovorov
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Na Instagramu in Youtubu najdemo veliko ljudi, ki v virtualnem svetu postajajo vse bolj priljubljeni zgolj s svojimi posnetki, ko recimo mešajo barve, se ukvarjajo s kaligrafijo, krasijo piškote ali počnejo karkoli preprostega, vendar nerazumljivo privlačnega. Ti posnetki so pomirjujoči, navdušujoči in nekako povedo več, kot se sprva zdi. Zakaj so nam torej tako všeč?
To je povezano z našimi zrcalnimi nevroni, ki so jih naključno odkrili italijanski znanstveniki med preučevanjem opic. Ko je raziskovalec segel po svojem kosilu, so se ”vključili” deli opičjih možganov, povezanih z motorično dejavnostjo poseganja po hrani. Bil je osupel.
Preberite še:
Kako in kdaj otroku pomagati pri učenju
Izkazalo se je, da imamo človeška bitja nevrone, ki se sprostijo, ko opravljamo določene dejavnosti, in podmnožica teh nevronov se sprosti, ko zgolj opazujemo nekoga, ki to dejavnost opravlja. (To seveda velja za zdrave možgane … duševno moteni ljudje so manj sposobni empatije.)
Preberite še:
Kako izboljšati čustveno inteligenco v štirih korakih
Zrcalni nevroni so pravzaprav fizičen mehanizem možganov za empatijo. Sprostijo se, ko tudi vas oblijejo solze, če joče vaš mož, ali pa se zdrznete, ko si vaš otrok opraska koleno. Vaši možgani takrat zelo stvarno občutijo del tega, kar občuti vaš bližnji. Zrcalni nevroni nam lahko pojasnijo, zakaj je veselje nalezljivo in zakaj jočemo med ganljivimi filmskimi prizori.
Empatija pa ni rezervirana le za zaznavanje čustev drugih ljudi. Opazovanje ljudi, ki nekaj ustvarjajo (v hitrem posnetku, seveda, ker je naša pozornost čez dan iz minute v minuto krajša), je priljubljeno zato, ker naši možgani na zelo stvaren način občutijo, da smo mi tisti, ki ustvarjamo. In zato nas to tako zadovolji.
Preberite še:
Kako vzgajati otroke, da bodo bolj hvaležni in veseli
Posebej ljudi, ki nimajo določene sposobnosti, recimo daru za slikanje akvarelov, ali pa preprosto ne premorejo dovolj duševne ali telesne energije, da bi nekaj ustvarili. Čudovito je, če lahko opazujemo nekoga, ki to počne. Dobimo občutek, kot bi tudi sami ustvarjali nekaj lepega.
Zdaj, ko to veste, se kar spravite k stvari! Vaši možgani se na te nerazumljivo privlačne videoposnetke odzivajo natančno tako, kot se morajo. Morda boste odkrili nov najljubši način za sprostitev po izjemno napornem delovnem dnevu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Slovenska družina v Venezueli potrebuje našo pomoč
Preberite še:
Kako biti žena, mamica in podjetnica? “Delujem na fotosintezo”
Preberite še:
Garaško zakulisje nastopanja v priljubljeni slovenski nadaljevanki