K večji varnosti na spletu veliko pripomoreta predvsem razsodnost in tehtni premislek
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Tako v šoli, na fakulteti, v službi kot doma in vmes na različnih napravah ogromno časa preživimo na spletu. Ob dnevu varne rabe interneta je nekaj nasvetov podelil predavatelj in raziskovalec informacijsko-komunikacijske tehnologije Benjamin Lesjak, ki svari pred brezglavostjo in vabi k večjemu premisleku ter večni odliki – zdravi pameti.
O uporabi gesel
“Če uporabljate le velike in male črke in če je geslo dolgo na primer pet znakov, je trenutna procesorska moč geslo sposobna ugotoviti v nekaj deset sekundah. Ob dodatkih številk, znakov, kot so zvezdica, podčrtaj, pomišljaj in ob daljših geslih (na primer 12, 13 znakov) prihajamo do stopnje, ko s trenutno procesorsko pomočjo ni mogoče ugotoviti gesla.”
Preberite še:
Kakšna bo po novem vaša časovnica na Facebooku
O storitvah za hrambo gesel
“Na voljo jih je precej, na primer One pass ali Last pass. Malo sem skeptičen. Nikoli ne veš, ali bodo nepridipravi vdrli tudi k ponudniku in kako jih bo uporabljal. Sam teh storitev ne uporabljam, a bi bilo verjetno dobro, da bi jih. Uporabljamo ogromno družabnih omrežij, spletnih trgovin, e-učilnic … Za vse si ne moreš zapomniti gesla. Pri omenjenih napravah si zapomniš eno res močno geslo, ta pa ‘varuje’ preostale.”
Preberite še:
V ZDA bogatim pravijo bravo, v Sloveniji pa se sprašujejo, kje so kaj ukradli
O tem, kako nas Facebook “pozna”
“Na osnovi treh ali štirih všečkov naj bi bil Facebook že sposoben prepoznati spolno usmerjenost. Po 15, 20 klikih te Facebook pozna bolje kot prijatelji, sem poslušal na Valu 202. Pri 250 všečkih je stopnja prepoznavanja enaka kot pri partnerju, kar je absurdno. Gre za močne algoritme, ki prepoznavajo posameznika na osnovi podatkov in predvidevanja, kaj bo kdo naredil.”
Preberite še:
“Če želim biti prava državljanka, moram znati slovensko”
Preberite še:
Za vse, ki si želite več brati, a “nimate časa”
O tem, koliko časa je otrokom modro dovoliti gledanje elektronskih naprav
“Pomembne so časovne omejitve. Otroku pri treh letih je dovoljeno, da za zabavo največ 15 minut na dan gleda v zaslone. Do šestega leta 25 minut, do devetega leta 30 minut, otrok do enajstega leta starosti 45 minut in tako dalje. Te omejitve so potrebne, ker vse igrice in družbena omrežja temeljijo na intenzivnih čustvih, kričečih barvah, močnih impulzih. Če jim je otrok izpostavljen predolgo, lahko prevzamejo občutek za zadovoljstvo in dobesedno izničijo vse druge dražljaje iz okolice.”
O tem, kdaj je primeren čas za nakup pametnega telefona otroku
“Ko se otrok zaveda odgovornosti, ki jo s tem pridobi. Menim, da je prehitro, če ima otrok svoj telefon za igranje igric in uporabo družbenih omrežij v prvi triadi osnovne šole. Bolje se mi zdi, da za take aktivnosti uporablja družinski telefon oziroma napravo skupaj s starši. Vsekakor naj telefon ne bo v lasti otroka. Ne dajajmo mu tega za darilo.
Prav tako ni dobro, če si otrok telefon kupi iz lastnih prihrankov, saj si tako lasti napravo. Starši imamo tako argument manj, zakaj bi mu jo vzeli, in posledično mu bomo težje postavljali meje. Vse naprave z ekrani naj bodo družinski nakup, pravila za uporabo zaslonov pa vnaprej določena, skupaj s posledicami.”
O tem, da dobrota ni vselej sirota
“Zgodba prijatelja, ki se je vselil v novo stanovanje: preveril je vse wi-fi dostopne točke, sosedovo geslo je ugotovil v prvem poskusu. S priimkom je prišel v omrežje in nato zaradi preprostih prednastavitev odstranil še druge prepreke. Ta prijatelj je šel nato do soseda in mu razložil, kako je treba nastaviti zahtevnejša gesla. To je zgodba dobrih medsosedskih odnosov.”
Del članka je bil najprej objavljen v februarski številki Naše družine, priloge tednika Družina.
Preberite še:
Mož, ki je v najbolj temnih časih napovedal slovensko državo
Preberite še:
Biti botra je …
Preberite še:
Kaj storiti, da starši ne bodo hodili na fakulteto na govorilne ure otrok?
Preberite še:
“Kar se nam dogaja, je odsev tega, kar nosimo v sebi”