Redovnice so načeloma prijazne in potrpežljive, včasih pa …
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Otrok, ki je naredil še tako veliko napako, se lahko vrne domov k mami, vedno ga bo imela rada. Podobno je z redovnicami: Me najprej ljubimo, šele nato vprašamo. Kljub temu poslušamo nadležne pripombe, kot so te, naštete spodaj. A jih ne želimo več slišati!
1. “Oh, kakšna srečnica ste! Vi ves dan le molite!”
Ne, v resnici ni tako. Večina nas dela tako kot vi. Me molimo po opravljenem običajnem delu, v “dodatnih urah”.
2. “Ali lahko ________ naredite zame, prosim? Saj imate veliko prostega časa, ne?”
Glejte odgovor št. 1.
3. “Vau, kako ste lepi!”
Zakaj so ljudje tako šokirani ob dejstvu, da se mlada in privlačna dekleta poročijo s Stvarnikom vesoljstva? Ljudje, lepo vas prosim! Stvarnik vesoljstva! Mar ni to povabilo, ki ga povabljena žena z zdravo zavestjo pač ne odkloni?
4. “Ampak vi ste takoooo mladi!”
V resnici želite reči: tako naivni in se sploh ne zavedate, čemu se odpovedujete, ko se odločate za čistost do konca življenja. Če gre za to, poglejte prejšnji odgovor. Me posvečamo svoja življenja stvarniku spolnosti – in vsega, kar obstaja. In to nas dela tako vesele in izpolnjene, da je, verjemite, nepopisno!
5. “Vi ste bili vzgajani daleč od realnega sveta, kajne?”
Nič napačnega ni, če prihajamo iz zdrave in preudarne katoliške družine. Narobe je predvidevati, da so vse redovnice imele ta blagoslov, in pokroviteljsko, da se mlada in talentirana dekleta odločijo za redovništvo le zato, ker jih določa okolje, v katerem so rasla.
6. “Kaj res nikoli niste slišali za _________ (kakšno osebo, pojav, izraz ipd.)? Ste prepričani, da ste redovnica?”
Velikokrat slišimo take pripombe od oseb, ki so razočarane nad našim pomanjkljivim znanjem. Kot da bi me morale biti hodeče enciklopedije, ki jim ni neznano nič, če le malo diši po veri. Ali znate morda vi našteti vse ženske redove na svetu?
7. “Kakšna škoda …”
Morda bi še lahko sprejela tak komentar od nevernika, ampak nikoli od nekoga, ki pravi, da veruje v Boga. Musliman, hindujec, jud, kristjan, prav vseeno je: če verujete v Boga, kaj v življenju lahko pomeni več kot On?! Če vas torej povabi, da svoje življenje posvetite le Njemu, kako lahko vi, ki verujete vanj, odklonite njegovo povabilo?
Se morda motim? Prav rada bi slišala mnenje bralcev.
Članek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.