Slovenec iz Argentine Andrej Vombergar je v Ljubljani našel odskočno desko za svojo kariero
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
“Bravo, Vombi,” se je zaslišal glas moškega srednjih let v enem od ljubljanskih lokalov, ko smo se srečali z nogometašem Olimpije. Dodal je še pohvalo v angleščini. Brez potrebe, saj Andrés Vombergar odlično govori slovensko.
Kako ne bi, saj gre za argentinskega Slovenca, ki je Andres le uradno, v dokumentih in za argentinske prijatelje. Doma v Buenos Airesu, kjer mu je bila slovenska kultura položena v zibelko, je vselej bil, je in bo Andrej.
Preberite še:
Zdravniki so ji rekli, da ni normalna
Slovenska kultura položena v zibelko
“Vsako soboto sem hodil v slovensko šolo, vsako nedeljo smo imeli kakšno prireditev. Tekmo ali kaj drugega. Slovenska skupnost ima svojo amatersko ekipo Zedinjena Slovenija. Fantje se dobivajo vsak teden. Večkrat so bili tudi v Sloveniji. Ko sem začel igrati poklicno, ji nisem mogel več pomagati, a sem bil vseskozi zraven,” razlaga napadalec, ki je pred kratkim praznoval 23. rojstni dan.
“Enako se počutim Argentinca in Slovenca. Doma vseskozi govorimo slovensko. Obenem pa sem v Argentini zrasel, tam imam prijatelje,” pravi nogometaš, ki bo za božič lahko obiskal starše in dekle.
[youtube https://www.youtube.com/watch?v=U5WFGNOp32Q&w=560&h=315]
Raje minute in Slovenija kot več denarja
V Olimpijo je prišel julija iz argentinskega drugoligaša Los Andes, kjer je bil s 13 goli na 36 tekmah prvi strelec ekipe. Pred tem so pogovori o njegovem prihodu v Ljubljano trajali vso pomlad. Velika simpatija je bila obojestranska. Andrej se je za Olimpijo odločil, čeprav so se zanj zanimali tudi klubi iz Brazilije, Čila in Španije. Pri katerem od njih bi gotovo zaslužil več.
A pretehtali so priložnost za veliko minut na igrišču in patriotska čustva. Bivanje v Sloveniji, kamor je prej pripotoval trikrat, pa mu je lažje tudi zaradi stricev in bratrancev, ki živijo v Ljubljani, na Gorenjskem in Dolenjskem.
Po izpolnitev sanj
Z igranjem v Sloveniji se Vombergarjeve ambicije seveda ne končujejo: “Moje sanje so, da bi zaigral za slovensko reprezentanco. Tu bom bolj na očeh. A se moram še dokazati. Upam, da bom dobro igral in dosegal gole. Zato so me pripeljali. Vem, da zdaj menjujete selektorja. Morda čez nekaj let …”
Olimpijin mecen Milan Mandarić je zanj dejal, da ga odlikuje značaj, kakršnega bi morali imeti vsi igralci Olimpije. “Spoštovanje do soigralcev, tekmecev in tudi sebe,” so Vombergarjeve temeljne vrednote.
Sicer še z mini spominčkom z derbija med @nkmaribor in @nkolimpija pod levim očesom, a odlično razpoložen. Andrej Vombergar v vikendzgodbi na @AleteiaSI. ⚽ pic.twitter.com/1ViGlDvEZg
— Lojze Grčman (@LuiggiGrcman) November 30, 2017
Dve uri do stadiona
Njegova nogometna pot ni bila ravno vseskozi posuta s cvetjem. Pravzaprav je v najstniških letih moral pokazati železno vztrajnost. Ko se igral za kultni argentinski klub River Plate v ekipi do 18 let, se je na treninge vozil dve uri z avtobusom, nato pa ga je popoldne čakala še šola. Ko je nastopal v tretji argentinski ligi, pa je imel do stadiona “le” poldrugo uro.
O morebitnem Zlatkovem klicu pa ne bi …
V zadnjem mesecu ga je mučila poškodba. Za zdaj je za Olimpijo, pri kateri se s soigralci zelo dobro razume, s hrvaškim trenerjem pa se sporazumeva angleško, nastopil devetkrat in dosegel dva zadetka.
Pred dnevi je bil član prve enajsterice na svojem prvem večnem derbiju z Mariborom. Kaj pa, če bi poklical njegov športni direktor Zlatko Zahović? “O tem ne bi govoril,” se je namuznil Olimpijin napadalec s številko 29 na hrbtu.